na dokumentu
Portal TFL
VSL sodba I Cp 2992/2013 - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - pravica uporabe - prenos pravice uporabe - ustni pravni posel - realizacija ustne pogodbe
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Civilni oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
16.5.2018
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL Sodba in sklep II Cp 1941/2017
INTERNA OZNAKA (*)
VSL00013123
SENAT, SODNIK
Tadeja Primožič (preds.), Tanja Kumer (poroč.), mag. Metoda Orehar Ivanc
INSTITUT VSRS
izbris dolžnika iz sodnega registra - prekinitev postopka - izbris stranke iz sodnega registra po vložitvi pritožbe - prenehanje pravne osebe - univerzalno pravno nasledstvo - odgovornost za obveznosti izbrisane družbe - prevzem postopka - nadaljevanje postopka - rok za uveljavljanje terjatev proti družbenikom izbrisanih družb - pravno nasledstvo družbenikov izbrisanih družb - izvršilni postopek - sodni register - prekinitev postopka po sili zakona - sedež pravne osebe - nepravilno vročanje - teorija o adekvatni vzročni zvezi - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - časovne meje pravnomočnosti - subjektivne meje pravnomočnosti - publicitetni učinek - sodni register - pozitiven in negativen vidik publicitete - odškodninska odgovornost države za ravnanje sodnika - arbitrarnost - protipravnost ravnanja sodnika - pravica do povračila škode - protipravnost - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze - pravica do izjave - potrdilo o izvršljivosti sodbe
PODROČJE VSRS
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
IZREK
I. Pritožba druge tožeče stranke se zavrže.
II. Pritožba prve tožeče stranke se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
III. Prva tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 15 dni povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 332,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.
II. Pritožba prve tožeče stranke se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
III. Prva tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 15 dni povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 332,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.
JEDRO
Pri presoji odškodninske odgovornosti države je treba ugotovljene nepravilnosti pri vročanju sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, vsebinsko ovrednotiti in oceniti njihov pomen za konkretni sodni postopek.
Tožnikova dolžnost plačila obveznosti iz delovnega spora, v povezavi z njegovim univerzalnim pravnim nasledstvom za dolgove izbrisane družbe, izhaja iz pravnomočne sodne odločbe delovnega sodišča, ki tako predstavlja vez med tožnikovo obveznostjo in dolžnostjo njenega plačila v izvršilnem postopku. Namen vročanja je bil dosežen, saj je bil tožnik s sodbo, ki je bila izvršena, dejansko seznanjen.
Ker je bila v obravnavani zadevi sodba prvostopenjskega delovnega sodišča pravnomočna, je bil trenutek izvršljivosti pomemben le z vidika teka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti. Glede na to, da je bil tožnik najkasneje z vročitvijo predloga za izvršbo seznanjen z obstojem pravnomočne sodbe, pa kljub temu prisojene obveznosti kot univerzalni pravni naslednik izbrisane družbe ni poravnal, zatrjevana napačna oznaka datuma izvršljivosti ni v vzročni zvezi z zatrjevano škodo.
Zoper univerzalne pravne naslednike izbrisane družbe se je izvršila zakonita in pravnomočna sodna odločba, po kateri sta bila družbenika delavcu dolžna plačati prisojeni znesek.
Vzročna zveza med ravnanjem države in zatrjevano škodo je bila pretrgana s strani tožnika, ki v ugovoru zoper izdani sklep o izvršbi ni ugovarjal dejstvu, da je materialnopravno zavezan k plačilu dolga kot univerzalni pravni naslednik izbrisane družbe. Ugovarjal je le, da je bil enoletni rok iz drugega odstavka 394. člena ZGD zamujen, kar se je izkazalo za neutemeljeno.
Tožnikova dolžnost plačila obveznosti iz delovnega spora, v povezavi z njegovim univerzalnim pravnim nasledstvom za dolgove izbrisane družbe, izhaja iz pravnomočne sodne odločbe delovnega sodišča, ki tako predstavlja vez med tožnikovo obveznostjo in dolžnostjo njenega plačila v izvršilnem postopku. Namen vročanja je bil dosežen, saj je bil tožnik s sodbo, ki je bila izvršena, dejansko seznanjen.
Ker je bila v obravnavani zadevi sodba prvostopenjskega delovnega sodišča pravnomočna, je bil trenutek izvršljivosti pomemben le z vidika teka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti. Glede na to, da je bil tožnik najkasneje z vročitvijo predloga za izvršbo seznanjen z obstojem pravnomočne sodbe, pa kljub temu prisojene obveznosti kot univerzalni pravni naslednik izbrisane družbe ni poravnal, zatrjevana napačna oznaka datuma izvršljivosti ni v vzročni zvezi z zatrjevano škodo.
Zoper univerzalne pravne naslednike izbrisane družbe se je izvršila zakonita in pravnomočna sodna odločba, po kateri sta bila družbenika delavcu dolžna plačati prisojeni znesek.
Vzročna zveza med ravnanjem države in zatrjevano škodo je bila pretrgana s strani tožnika, ki v ugovoru zoper izdani sklep o izvršbi ni ugovarjal dejstvu, da je materialnopravno zavezan k plačilu dolga kot univerzalni pravni naslednik izbrisane družbe. Ugovarjal je le, da je bil enoletni rok iz drugega odstavka 394. člena ZGD zamujen, kar se je izkazalo za neutemeljeno.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.