komasacija - dovoljenost revizije - zelo hude posledice niso izkazane
Ker je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na revidentu, ta pa uveljavljeni pogoj, to je zelo hudih posledic, ki naj bi mu zaradi izpodbijanega akta nastale, ni niti konkretiziral niti verjetno izkazal, pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 83/2-3, 84, 84/2. ZPP člen 95, 98.
komasacija – revizija - novo pooblastilo - dovoljenost revizije - zelo hude posledice niso izkazane – začasna odredba
Če reviziji ni priloženo novo pooblastilo, Vrhovno sodišče tako revizijo zavrže kot nedovoljeno na podlagi petega odstavka 98. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revidenta nista pojasnila in izkazala, katere zelo hude posledice jima bodo nastale in zakaj so te posledice zanju zelo hude, zato pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
dedovanje – oporoka - volilo – damnacijski legat - vsebina sklepa o dedovanju - zapis volila v sklep o dedovanju - vezanost na pravnomočen sklep o dedovanju - uveljavljanje zahtevka volilojemnika v pravdi
Zapis volila v sklepu o dedovanju ali v posebnem sklepu o volilu je deklaratornega in ne konstitutivnega značaja.
Utemeljenost tožbenega zahtevka na izpolnitev volila v pravdi ni odvisna od tega, ali je volilojemnik izrecno zahteval izpolnitev volila že v zapuščinskem postopku oziroma se nanj tam skliceval, niti od tega ali ga uveljavlja v postopku iz 224. člena ZD, torej zgolj v okviru pogojev za obnovo pravdnega postopka, kot še zmotno meni revident.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006996
ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2, 426, 427.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – nasprotja v razlogih - povzročitev smrti iz malomarnosti - zahteva za varstvo zakonitosti – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Če je zahteva za varstvo zakonitosti vložena v škodo obdolženca, razveljavitev na podlagi 427. člena ZKP ni mogoča zaradi prepovedi iz drugega odstavka 426. člena ZKP.
Standarda skrbnosti dobrega strokovnjaka ne gre presojati v smeri, kaj vse bi moralo biti v konkretnem primeru storjeno, da bi bilo zdravljenje bolnika čim bolj uspešno, temveč, ali je bilo v konkretnem primeru v danih konkretnih okoliščinah storjeno tisto, kar so trenutne zmožnosti, praksa in standardi zdravljenja narekovali, določali.
lastninska pravica - tožba na vrnitev stvari - rei vindicatio - tožba na prenehanje vznemirjanj - negatorna tožba - tožbeni zahtevek - trditvena podlaga - dopuščena revizija
Čeprav je tožba za vrnitev stvari namenjena lastniku, kateremu je stvar odvzeta iz posesti, tožba na prenehanje vznemirjanj pa lastniku, katerega lastninska pravica je kršena drugače kot pa z odvzemom stvari, niti teorija niti sodna praksa ne ponujata povsem ostre razmejitve med njima. V določenih primerih, zlasti ko gre za varstvo lastninske pravice na delu nepremičnine, pa to niti ne bo mogoče. Ob izostanku možnosti natančne(jše) razmejitve med tožbama pa je treba izhajati iz njunega namena (obe sta namenjeni varstvu lastninske pravice) in zasledovanega cilja lastnika stvari (ali bo z uveljavljenim zahtevkom želeno varstvo res tudi dosegel).
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - DRUŽINSKO PRAVO
VS1014651
URS člen 14, 15, 53, 56. ZUP člen 219, 220. ZMZ člen 3, 3/1-3, 16b, 16b/1, 16b/2, 17, 17/1, 17/3. Direktiva sveta o pravici do združitve družine, št. 86/2003 z dne 22. septembra 2003 (Direktiva 2003/86/ES - Kvalifikacijska direktiva I) člen 4, 4/1, 4/2. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite, št. 95/2011 z dne 13. decembra 2011 (Direktiva 2011/95/EU - Kvalifikacijska direktiva II)člen 23, 23/5. ZTuj-2 člen 47, 47/3, 47/4. ZUS-1 člen 63/1, 80, 80/3-3. MKVČP člen 8. Listina EU o temeljnih pravicah člen 7, 24, 24/3.
mednarodna zaščita - združevanje družine - krog družinskih članov - razširitev kroga družinskih članov - neposredna uporaba Kvalifikacijske direktive II - neobvezna implementacija v nacionalno zakonodajo - združitev s sestrami in nečakinjo - skladnost ZMZ z Direktivo 2003/86/ES in Direktivo 2011/95/ES - skladnost opredelitve družinskih članov v ZMZ z ustavo - definicija družine po drugih zakonih
Glede na to, da Kvalifikacijska direktiva II oziroma pravni red EU ne določa razširitve kroga družinskih članov, ki lahko po načelu združitve družine pridobijo status mednarodne zaščite po osnovnem prosilcu, kot obveznost, ki jo morajo države članice vnesti v svojo zakonodajo, temveč le kot možnost, neposredna uporaba Kvalifikacijske direktive II glede kroga oseb, ki se štejejo za družinske člane, iz tega razloga ni mogoča.
ZPP člen 214, 286b, 339, 339/2-14. ZOR člen 266, 997, 1002, 1002/4, 1004. OZ člen 243, 1017.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – poroštvo - poroštvena izjava – obveznost poroka - izvedensko mnenje - izpodbijanje izvedenskega mnenja - trditveno in dokazno breme - priznana dejstva – razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
Toženec kot porok je dolžan plačati tožnici kot upnici ugotovljene obveznosti družbe M., d. o. o., kot dolžnice iz naslova treh leasing pogodb (997. člen in 1004. člen ZOR). Pravilen pa je tudi zaključek sodišča o delu zahtevka, ki se nanaša na pogodbo o prodaji hiše na kredit s pridržkom lastninske pravice, saj ima tožnica kot upnica, čeprav ji je bila hiša vrnjena, pravico do povračila običajne škode in izgubljenega dobička (266. člen ZOR oziroma sedaj 243. člen OZ), toženec kot porok pa odgovarja za vsako povečanje obveznosti, nastalo z dolžnikovo zamudo ali po dolžnikovi krivdi, saj ni bilo dogovorjeno nič drugega (četrti odstavek 1002. člena ZOR oziroma sedaj 1017. člena OZ).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - prebivališče stranke v postopku - prebivališče prič - prebivališče zakonitega zastopnika
Tožnica, njena zakonita zastopnica in vse predlagane priče imajo prebivališče na območju Trbovelj. Prav tako je tu sedež toženkine območne enote, na katero se spor nanaša. Očitno je, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel pred Okrajnim sodiščem v Trbovljah.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – prekoračitev obtožbe - identiteta med obtožbo in sodbo - sprememba pravne opredelitve – prepoved spremembe na slabše – sposobnost sodelovanja na obravnavi
Prepoved iz 385. člena ZKP v primeru, ko je sklep o zavrženju obtožnice, ki je procesna odločba, po pritožbi državnega tožilca na višjem sodišču razveljavljen in zadeva vrnjena v nadaljnji postopek, ne velja.
predlog za dopustitev revizije - oderuška pogodba - subjektivni element oderuštva - objektivni element oderuštva - sklepčnost tožbe - obrazložitev sodbe - odstop od sodne prakse - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče se pridružuje stališču sodišča druge stopnje, da je bila tožba zaradi ničnosti pogodbe zaradi oderuštva sklepčna, zato se je sodišče lahko oprlo na vsa zatrjevana (in nato ugotovljena) dejstva obeh strank, tudi na tiste, ki jih je zatrjevala zgolj toženka, četudi sebi v škodo. Sodišči druge in prve stopnje sta tudi pravilno uporabili materialno pravo, ko sta ugotovili, da sta podana tako objektivni kot subjektivni element oderuške pogodbe, zato odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča (III Ips 21/2010, II Ips 304/2011, II Ips 861/2009), na katero se sklicuje toženka, ni podan.
ZPP člen 41, 339, 339/2-11, 367, 367/2, 367/5, 377, 380, 380/2. OZ člen 179, 179/1.
povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost države za ravnanje državnega organa – onemogočanje izvrševanja stikov z otrokom - podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost - vzročna zveza - škoda – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - vmesna sodba – sposobnost biti stranka v postopku - zastopanje mladoletnega otroka - zakoniti zastopnik – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – zmotna uporaba materialnega prava - dovoljenost revizije – navadno sosporništvo – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Res je v primeru, ko pravdno nesposobne stranke ne zastopa zakoniti zastopnik, podana absolutna postopkovna kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in res je bila ta zagrešena tudi v konkretnem primeru. Vendar se lahko na to kršitev sklicuje le stranka, ki se je taka kršitev tiče, ne pa tudi njen nasprotnik.
Odločitev z vmesno sodbo zahteva ugotovitev vseh elementov civilnega delikta, tudi škode, in se s končno sodbo odloča le o višini odškodnine. V konkretnem primeru pravno priznana škoda ni bila ugotovljena.
ZMZ člen 23, 26, 28, 52, 52/1-2, 53. ZUS-1 člen 76.
neverodostojne izjave - subjektivni strah - manj pomembne nekonsistentnosti - dokazna ocena
Na podlagi neverodostojnih izjav prvega tožnika in druge tožnice glede obstoja treh dogodkov, v katerih naj bi bila poškodovana, neskladnih in nasprotujočih si izjav o manj pomembnih dejstvih, in ker zatrjevanja prvega tožnika in druge tožnice glede (drugih oblik) preganjanja zaradi njihove romske narodnosti, niso podprta s splošnimi informacijami o izvorni državi, je zaključek tožene stranke, da prosilci niso izkazali utemeljenega strahu pred preganjanjem, temelječem na narodni pripadnosti (v primeru vrnitve v izvorno državo) in jim zato ni mogoče priznati statusa begunca, tudi po presoji Vrhovnega sodišča pravilen.
spregled pravne osebnosti – odgovornost družbenika za obveznosti družbe – zastaranje – davčni dolg družbe – prenehanje obveznosti
V primeru spregleda pravne osebnosti družbenik odgovarja za obveznost družbe, ta obveznost pa je po svoji naravi taka (ostaja taka), kot je bila obveznost družbe. Spregled je le temelj, pravna podlaga za njegovo odgovornost za obveznosti družbe, za katere sicer po zakonu glede na organizacijsko obliko družbe ne odgovarja, medtem ko temelj, pravna podlaga same obveznosti ostaja nespremenjena.
Za obstoj in zastaranje obveznosti družbenika veljajo pravila kot za obstoj in zastaranje „temeljne“, „osnovne“ obveznosti družbe. Ker je davčni dolg družbe - njegova odmera in izterjava - z absolutnim zastaranjem (peti odstavek 126. člena ZDavP) prenehal, je prenehala tudi družbenikova odgovornost zanj.
URS člen 53, 56. ZMZ člen 3, 3-3, 16b, 17, 17/1, 17/2, 17/3, 33. ZUP člen 219, 220. ZTuj-2 člen 3, 3/4, 47, 47/3, 47/4. ZUS-1 člen 80, 80/3-3. Direktiva sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine člen 4, 4/1, 10, 10/2, 23. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 23, 23/5.
mednarodna zaščita - pritožba tožene stranke - združevanje družine - krog sorodnikov osebe s statusom subsidiarne zaščite - bratje, sestrična in nečak osebe s statusom subsidiarne zaščite - skladnost opredelitve družinskih članov v ZMZ z ustavo - definicija družine po drugih zakonih - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - skladnost ZMZ z Direktivo 2011/95 ES - neposredna uporaba prava EU
Širitev kroga družinskih članov, določenega v ZMZ ni mogoča. Organu, ki o mednarodni zaščiti odloča, namreč v ZMZ ni dana diskrecija, da lahko, pa čeprav še zaradi tako utemeljenih razlogov, razširi krog družinskih članov preko kroga, določenega v 16.b členu ZMZ. Take obveznosti mu ne nalagajo oziroma mu diskrecijske pravice ne dajejo niti pravni akti EU niti EKČP.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - DRUŽINSKO PRAVO
VS1014644
URS člen 14, 15, 53, 56. ZUP člen 219, 220. ZMZ člen 3, 3/1-3, 16b, 16b/1, 16b/2, 17, 17/1, 17/3. Direktiva sveta o pravici do združitve družine, št. 86/2003 z dne 22. septembra 2003 (Direktiva 2003/86/ES - Kvalifikacijska direktiva I) člen 4, 4/1, 4/2. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite, št. 95/2011 z dne 13. decembra 2011 (Direktiva 2011/95/EU - Kvalifikacijska direktiva II)člen 23, 23/5. ZTuj-2 člen 47, 47/3, 47/4. ZUS-1 člen 63/1, 80, 80/3-3. MKVČP člen 8. Listina EU o temeljnih pravicah člen 7, 24, 24/3.
prošnja za združitev družine - združevanje družine - delna odločba - družinski člani - združitev z brati in sestrami - bratje oziroma sestre - skladnost ZMZ z Direktivo 2003/86/ES in Direktivo 2011/95/ES - skladnost opredelitve družinskih članov v ZMZ z ustavo - definicija družine po drugih zakonih
Slovenski pravni red brate in sestre ne določa kot družinske člane. Takšna opredelitev je stvar zakonskega urejanja. Mladoletni prosilec, ki ima v Sloveniji priznan status begunca, ne more zahtevati združitev z brati in sestrami, ki živijo drugje.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2. ZDen člen 68. ZUP člen 147, 152. ZUP (1986) člen 144, 148.
zavrnjena zahteva za denacionalizacijo - dovoljenost revizije - vrednostni kriterij - pomembno pravno vprašanje - ni vprašanje po vsebini zadeve
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
V zadevi je sporna odločba, s katero je bil zavrnjen zahtevek za denacionalizacijo solastninskega deleža do 6/72 na tam navedenih zemljiščih. V tej odločbi pravica stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato izpolnjevanje uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazano.
Vprašanje, ki se ne nanaša na vsebino konkretne zadeve, po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. V tem primeru gre za odločanje o upravičenosti do vračila premoženja po ZDen, pri čemer je odločitev med drugim odvisna od ugotovljenega državljanstva osebe, za katere premoženje gre. O tem pa kot o predhodnem vprašanju (147. člen ZUP) v posebnem samostojnem postopku z ugotovitveno odločbo odloči organ, pristojen za notranje zadeve in je organ, ki odloča o denacionalizaciji, na njegovo pravnomočno odločbo vezan. Da bi bila odločba o državljanstvu nična, odpravljena ali razveljavljena pa revidentka ni izkazala.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je podan objektivni element izpodbojnosti po prvem odstavku 271. člena ZFPPIPP tudi tedaj, če (bodoči) stečajni dolžnik odsvoji nekomu, ki ni njegov upnik, stvar za polovično (prenizko) ceno, v dejanskih okoliščinah konkretnega primera.