URS člen 23, 23/2, 26, 155. ZBan-1 člen 223, 223/2, 253, 253/1, 261a. ZRPPB člen 265. ZPSVIKOB člen 45. ZPSVIKOB-1 člen 3, 3/3, 4, 6, 48. ZPP člen 17, 17/3, 182, 182a, 191, 192, 192/2, 339, 339/2-14.
povrnitev škode - Banka Slovenije - nadzor nad bankami - odločba o izrednih ukrepih - podrejene obveznice - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - odločba ustavnega sodišča o neskladnosti zakona z ustavo - nadaljevanje prekinjenega postopka - varstvo oškodovanca - pristojno sodišče - krajevna pristojnost - izrek o nepristojnosti sodišča po uradni dolžnosti - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - razdružitev postopka - sosporniki - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov z isto tožbo - različna dejanska in pravna podlaga tožbenih zahtevkov - odločanje o podrejenem zahtevku - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - odprava bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - odškodninska odgovornost bank - pravica do sodnega varstva - pravica do učinkovitega sodnega varstva - prepoved povratne veljave pravnih aktov (prepoved retroaktivnosti) - atrakcija pristojnosti - nov zakon - pravica do izjave v postopku
Iz ZPSVIKOB-1 izhaja jasen in nedvoumen namen zakonodajalca, da se v "posebnem" postopku pred Okrožnim sodiščem v Mariboru obravnavajo le odškodninski zahtevki imetnikov izbrisanih finančnih instrumentov zoper Banko Slovenije, uveljavljeni izključno na pravni podlagi ZPSVIKOB-1. To pomeni, da se bodo v teh postopkih ugotavljala in dokazovala dejstva, ki bodo omogočila uporabo in preizkus načela "noben upnik na slabšem", ki je edino merilo za upravičenje do odškodnine. Za zahtevke na katerikoli drugi podlagi zoper Banko Slovenije in za odškodninske zahtevke zoper druge stranke, poslovne banke-izdajateljice podrejenih finančnih instrumentov, se ZPSVIKOB-1 ne uporablja. Okrožno sodišče v Mariboru zato ni pristojno za odločanje o odškodninskih zahtevkih zoper Banko Slovenije na drugih podlagah niti o odškodninskih zahtevkih zoper druge stranke. Vrhovno sodišče RS je tudi že zavzelo stališče, da za odločanje o zahtevkih po ZPSVIKOB-1 ni mogoče uporabiti splošnih pravil ZPP, koliko nasprotujejo specialni ureditvi (VSRS sklep III R 17/2022, III R 5/2020, III R 40/2020). Med drugim ni mogoče uporabiti določbe tretjega odstavka 17. člena ZPP o atrakciji pristojnosti, ki določa, da če se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča, ostane sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe, pristojno še naprej, čeprav bi bilo zaradi teh sprememb pristojno drugo sodišče.
Pritožba se pridružuje navedeni razlagi in pomenu določil ZPSVIKOB-1. Sodišču prve stopnje utemeljeno očita, da ni ugotavljalo, na katerih podlagah tožeča stranka uveljavlja svoje zahtevke zoper toženi stranki, in da tudi ni presojalo pogojev za eventualni tožbeni zahtevek (192. člen ZPP), ki ga tožeča stranka uveljavlja zoper drugo toženo stranko, pravno naslednico poslovne banke, ki je izdala izbrisane finančne instrumente. Utemeljen je tudi očitek o nasprotju med izrekom in obrazložitvijo oz. o pomanjkanju razlogov o odločilnih dejstvih, saj iz izreka sklepa izhaja, da se je sodišče prve stopnje izreklo za nepristojno za odločanje o celotni tožbi (tako o primarnem zahtevku zoper prvo toženo stranko kot tudi o podrejenem zahtevku zoper drugo toženo stranko), v obrazložitvi pa je navedlo le razloge, zaradi katerih se je izreklo za nepristojno za odločanje o tožbi zoper prvo toženo stranko.
ZPP člen 212, 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. OZ člen 80.
gospodarski spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - trditveno breme - substanciranje dejanskih navedb - pooblastilo po zaposlitvi - zavrnitev dokaznega predloga
Trditvena podlaga tožeče stranke glede opravljenih del in njihovih cen, podana v njenih vlogah in dodatno substancirana s predloženimi listinami, je bila dovolj konkretizirana, da je omogočala toženi stranki, da nanjo konkretizirano odgovori.
Obstoj in obseg pooblastila pooblaščenca po zaposlitvi sta odvisna od tega, kakšno delo je opravljal za toženo stranko oziroma katero delovno mesto je zasedal. Ker so navedena dejstva v zaznavnem območju tožene stranke, spadajo tudi v njeno trditveno breme, ki pa mu tožena stranka s svojim pavšalnim ugovorom ni zadostila.
oprostitev plačila sodne takse - sprememba premoženjskega stanja upravičenca - sodna poravnava - pridobitev premoženja na podlagi poravnave - izplačilo deleža na skupnem premoženju - zmožnost plačila sodnih taks - dolžnost plačila sodne takse - obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - ogroženost preživljanja prosilca - pravno sredstvo zoper nalog za plačilo sodne takse - nepopolna ugotovitev dejanskih okoliščin
Naknadna obveznost plačila sodne takse je sprejemljiva le ob predpostavki, da se je strankino premoženjsko stanje dejansko spremenilo in ji tudi dejansko omogoča plačilo takse. Zato za uporabo te zakonske določbe ne zadošča zgolj na podlagi izvršilnega naslova pridobljeno premoženje, ki presega del takse, ki bi jo morala stranka plačati, ampak je potrebna še presoja njene zmožnosti za plačilo takse.
izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - nadaljevanje izvršilnega v pravdnem postopku - delni umik tožbe - prehod iz rednega postopka v spor majhne vrednosti - spor majhne vrednosti - odločitev o stroških postopka - nagrada za sestavo vloge - nagrada za pripravljalno vlogo - povračilo materialnih stroškov - pritožba zoper odločitev o stroških postopka - pritožbeni stroški
Po privolitvi toženca v delni umik tožbe je postopek, ki se je obravnaval po pravilih rednega postopka, skladno z drugim odstavkom 449. člena ZPP prešel v spor majhne vrednosti. Šele od tega trenutka dalje so v tej zadevi uporabljiva pravila postopka v sporih majhne vrednosti, s tem pa tudi omejitev števila vlog. Sporna pripravljalna vloga, ki jo je tožnica vložila 15. 7. 2022 (in k vložitvi katere jo je sodišče s pozivom s 5. 7. 2022 izrecno pozvalo), je bila torej prva vloga, ki je bila z njene strani vložena v sporu majhne vrednosti, zaradi česar ni šlo za vlogo iz tretjega odstavka 452. člena ZPP, ki bi bila vezana na okoliščino, da je toženec pred tem podal odgovor na tožbo.
skrbništvo nad odraslo osebo - skrbnik - podaljšanje roditeljske pravice - razrešitev skrbnika - skrbniško poročilo - naloge skrbnika
Namen skrbništva je v varstvu osebnosti odrasle osebe z motnjami in težavami, ki se uresničuje tako z urejanjem zadev, ki jih te osebe ne morejo narediti same ter s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje.
S tem, ko je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je predlagateljica postavljena pod skrbništvo, je tudi pravilno razrešilo dosedanjo skrbnico - mati predlagateljice, ki je imela nad predlagateljico podaljšano roditeljsko pravico, saj slednja več ne želi biti skrbnica.
Ker je sodišče prve stopnje mati predlagateljice razrešilo funkcije skrbnice, je slednja, v skladu z 251. členom DZ, dolžna podati letno poročilo o svojem delu in račun o upravljanju premoženja ter izročiti premoženje varovanke v upravljanje novo imenovanemu skrbniku.
ZIZ člen 6, 6/2, 6/2-4, 62, 62/2. ZS člen 53a, 53a/4.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pristojnost za odločanje - sodniški pomočnik - pravni interes za pritožbo
Dolžnik s pritožbo ugodnejše odločitve ni mogel doseči. Sklep je namreč izdan na podlagi drugega odstavka 62. člena ZIZ, ki v primeru vložitve obrazloženega ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine določa le eno možnost odločitve izvršilnemu sodišču, to je, da sodišče razveljavi sklep o izvršbi in odloči, da sodišče nato nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, če je za to pristojno, če pa za postopek ni več pristojno, pa se v istem sklepu izreče za nepristojno in zadevo odstopi pristojnemu sodišču. Sicer pa sestavo sodišča določa ZIZ kot specialni predpis za izvršilni postopek, ki med drugim določa, da sodniški pomočniki lahko po odredbi sodnika odločajo tudi o ugovorih zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. V konkretnem spisu je taka odredba podana.
Pritožba spregleda, da tožniku ni bila priznana renta v obliki plače, ki bi jo prejemal za plačni razred, v katerega bi bil uvrščen v kolikor bi delal, ampak renta v višini povprečna neto plače za dejavnost javne uprave in obrambe. Ta pa že vključuje tako plače oseb, ki niso oz. so napredovale, zato je pritožba iz razloga, da bi tožnik v tem obdobju napredoval za enega oziroma najverjetneje za dva plačna razreda ter mu tako pripada še 2 x 70,00 EUR, kolikor znaša en plačni razred, neutemeljena, saj je napredovanje že zajeto v povprečni neto plači, ki je podlaga za izračun rente tožniku.
Stroga jezikovna interpretacija določb drugega odstavka 96. člena ZKP sicer kaže, da subsidiarnega tožilca stroški postopka ne bi smeli bremeniti le v primeru ustavitve postopka zaradi obdolženčeve smrti ali pa zastaranja kazenskega pregona (do česar, kot pojasnjeno, v danem trenutku še ni prišlo). Vendar je drugi odstavek 96. člena ZKP treba razlagati smiselno in pri tem kot ključno merilo upoštevati, ali oškodovanec kot tožilec z obtožbo ni uspel iz razlogov, na katere ni mogel vplivati oziroma jih ni povzročil po svoji krivdi. Položaj obdolženčeve trajne procesne nesposobnosti je glede na procesne učinke vsebinsko enak situaciji smrti obdolženca - ustavitev kazenskega postopka, česar seveda ni zakrivila oškodovanka kot tožilka, pač pa gre za nemožnost nadaljnjega vodenja kazenskega postopka iz (bolj ali manj) objektivnih razlogov.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - NEPRAVDNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00079906
ZNP-1 člen 36, 36/2, 161. ZPP člen 168. ZBPP člen 2, 2/3.
plačilo sodne takse - oprostitev plačila sodne takse - brezplačna pravna pomoč - oprostitev plačila stroškov postopka - stroški v nepravdnem postopku - postopek za delitev stvari v solastnini - skupni stroški postopka - stroški izvedenca - sodna poravnava - odločanje sodišča prve stopnje o pritožbi - ni navedena pravna podlaga odločitve
Zakonske podlage za predlagano oprostitev stroškov postopka ni. Sodišče lahko v nepravdnem postopku udeleženca oprosti le plačila sodnih taks, ne pa tudi ostalih stroškov postopka.
ZPP člen 212. Odvetniška tarifa (1995) člen 1, 1/1, 2, 2/2, 12, 12/2.
gospodarski spor - odvetniški stroški - davek na dodano vrednost (DDV) - pravica do odbitka DDV - trditveno in dokazno breme - stroški v breme stranke - stroški v breme nasprotne stranke
Ni dovolj, da stranka, ki opravlja gospodarsko dejavnost, navede samo odstotek DDV in zahteva povračilo odvetniških stroškov z vključenim DDV. Da bi s svojim zahtevkom za povračilo stroška DDV v breme svoje pravdne nasprotnice lahko uspela, mora - po isti logiki kot v zadevi II Ips 1075/2007, vendar z ozirom na to, da gre tukaj za negativno dejstvo - trditi vsaj še, da sama nima pravice do odbitka tega DDV. Trditi torej mora, da je ali davčni zavezanec, ki ni identificiran za namene DDV, ali pa da je davčni zavezanec, ki je sicer identificiran za namene DDV, vendar ne izpolnjuje pogojev za odbitek DDV od te transakcije.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - postavitev sodnega izvedenca - predujem za stroške sodnega izvedenca - podaljšanje roka za plačilo predujma - zavrnitev predloga za podaljšanje roka - naloge izvedenca
Predlagateljica v pritožbi pravzaprav (ponovno) ugovarja postavitvi izvedenke (in s tem povezani določitvi plačila predujma). Zoper sklep o postavitvi sodnega izvedenca ni posebne pritožbe, niti ga ne more predlagateljica izpodbijati v okviru pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za podaljšanje roka. Udeleženci postopka lahko morebitne napake oziroma pomanjkljivosti pri postavitvi izvedenca in določitvi njegovih nalog uveljavljajo v pripombah zoper izvedensko mnenje ter nazadnje v pritožbi zoper končno odločbo.