zahteva za varstvo zakonitosti - zamudna sodba - nedovoljeno razpolaganje strank - sklepčnost tožbenega zahtevka - vpogled v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti - dediščinska tožba
Vrhovno sodišče ocenjuje, da sodišče prve stopnje v postopku izdaje zamudne sodbe (ne glede na predlagani dokaz) ni bilo dolžno z vpogledom v zemljiško knjigo samo preverjati zemljiškoknjižnega stanja, ker v zbranih podatkih ni imelo razlogov za sum o nedovoljenem razpolaganju strank. Podatki iz zemljiške knjige so sicer res javni, niso pa splošno znani v smislu 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP.
V zahtevi zatrjevana dejstva o oškodovanju upnika pa predstavljajo trditveno podlago za druge vrste spor, sprožen na podlagi tožbe za izpodbijanje dolžnikovih dejanj. Ravnanja strank v tej zadevi torej ni mogoče opredeliti kot nedovoljenega tudi zato, ker je le od upnika odvisno, ali bo sploh vložil izpodbojno tožbo, kdaj jo bo vložil in kako jo bo utemeljil. Zato ni podana procesna kršitev iz 6. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 3. člena ZPP in drugim odstavkom 7. člena ZPP, pa tudi ne nepravilna uporaba 2. točke prvega odstavka 318. člena ZPP.
skupno premoženje zakoncev - ekonomska skupnost - nastanek skupnega premoženja - obstoj življenjske skupnosti
Oblike ekonomske skupnosti, ko tnujne komponente življenjske skupnosti zakoncev, so lahko zelo pestre. Od bolj rahlih, ko vsak od zakoncev prispeva le določen del svojega zaslužka za skupno gospodinjstvo, do intenzivnih, ko zakonca združita vse svoje zaslužke in ko drug drugega pooblastita za razpolaganje s sredstvi na svojih bančnih računih. Vendar je za obstoj ekonomske skupnosti bistveno, da zakonca vsaj del zaslužka namenjata skupnemu gospodinjstvu in pokrivanju stroškov v zvezi s skupnim premoženjem.
Vzajemna pooblastila zakoncev za razpolaganje s sredstvi na njunih bančnih računih ne morejo predstavljati pogoja za nastanek skupnega premoženja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22412
KZ člen 313, 22, 169.ZKP člen 53, 53/3, 358, 358-1.
kazniva dejanja zoper javni red in mir - samovoljnost - dokončano kaznivo dejanje - poskus - krivda - naklep - kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - razžalitev - oprostilna sodba - pravna opredelitev kaznivega dejanja
Kaznivo dejanje samovoljnosti po 313. členu KZ je dokončano šele z odvzemom pravice, torej takrat, ko je storilec z izvršitvijo dejanja prišel v položaj, ko lahko pravico uporablja; v primeru, ko gre za obveznosti (terjatve), pa takrat, ko pride do tega, kar mu drugi dolguje.
Pri kaznivem dejanju samovoljnosti po 313. členu KZ je treba v zvezi s krivdo ločiti storilčev psihični odnos do jemanja pravice in njegov psihični odnos do pravice, ki si jo jemlje.
Ker sodišče ni vezano na tožilčev predlog glede pravne ocene dejanja (2. odstavek 354. člena ZKP), je dolžno ugotoviti, če se z njegovo pravno presojo ne strinja, ali dejanje, kot je opisano, ne obsega znakov kakega drugega kaznivega dejanja. Šele na podlagi takšne pravne ocene vseh dejstev v opisu dejanja sme izreči oprostilno sodbo po 1. točki 358. člena ZKP.
naknaden obračun carine - postopek naknadnega obračuna carinskega dolga - pravna podlaga
Z naknadnim obračunom carine ni začet nov upravni postopek, ampak gre za nadaljevanje postopka, ki je bil začet s prejemom uvozne carinske deklaracije. Zato se glede na določbo 1. odstavka 182. člena CZ postopek naknadnega obračuna carinskega dolga nadaljuje po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo novega CZ, torej po določbah CZ/76.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - pravica do sojenja v razumnem roku
Sojenje v razumnem roku je ustavno zagotovljena pravica strank. Instrument, ki ga imajo stranke na voljo, če to načelo ni spoštovano, je nadzorstvena pritožba - bodisi na predsednika sodišča, na predsednika sodišča višjega ranga ali celo na pristojnega ministra. Ker je torej zagotovljeno pravno varstvo po drugi poti, ni dovoljeno uporabiti instituta delegacije pristojnosti v namen (morebiti)
Uredba o uveljavljanju pravic do carinske oprostitve člen 34, 35. CZ člen 154, 161.
carinska oprostitev - invalid - kriteriji in način uveljavljanja oprostitve
Za uveljavitev carinske oprostitve po 3. alinei 1. odstavka 34. člena Uredbe morata biti kumulativno izpolnjena oba pogoja, in sicer, da je oseba, ki uveljavlja oprostitev plačila carine, invalid ter da ji je priznana pravica do dodatka za postrežbo in tujo pomoč.
Za materialnopravni sklep o neutemeljenosti tožničinega zahtevka glede glavne stvari - glavnice nad zneskom tolarske protivrednosti 50.000 DEM oziroma (ob upoštevanju s pravnomočno delno sodbo že prisojenega ji zneska tolarske protivrednosti 19.000 DEM) nad zneskom razlike v višini tolarske protivrednosti 31.000 DEM, zadoščajo torej neizpodbojne dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje, da tožnica tožencema ni izročila iz naslova posojila zneska 130.000 DEM, temveč le znesek 50.000 DEM.
Vendar sta sodišči prve in druge stopnje vsa delna plačila, ugotovljena v skupnem znesku 31.000 DEM, upoštevali v nasprotju z določbo 313. člena ZOR kot odplačilo glavnice - in to brez opore v dejanskih ugotovitvah sodb sodišč prve in druge stopnje o obstoju takšnega dogovora pogodbenih strank.
Ker je namen zamudnih obresti tudi v kazenski funkciji, ki naj dolžnika sili k izpolnitvi, in ker ZOR v 10. členu predvideva načeloma svobodno urejanje obligacijskih razmerij, je treba upoštevati kot izhodišče, da morata toženca povrniti zapadli in neplačani znesek glavnice z zamudnimi obrestmi po obrestni meri, ki je bila kot najnižja dogovorjena v pogodbi (in ki je kot takšna uveljavljana s tožbenim zahtevkom). Obligatorna omejitev tako dogovorjene obrestne mere zamudnih obresti iz 2. člena ob sklenitvi pogodbe z dne 22.6.1996 veljavnega Zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (Ur. l. RS, št. 45/95) je potrebna le v obsegu, v katerem dogovorjena obrestna mera zamudnih obresti ta okvir morebiti presega (in še to le pod nadaljnjim pogojem iz 6. člena istega zakona).
Rok za vložitev pritožbe je procesni prekluzivni rok. Ti roki imajo lastnost, da tečejo od začetka do izteka zadnjega dne neprekinjeno; ko tak rok enkrat začne teči - kar se je v danem primeru zgodilo že z vročitvijo enemu izmed obeh pooblaščencev v skladu z drugim odstavkom 137. člena ZPP kot prvemu, ki mu je bila sodba vročena - njegovega teka ni mogoče zadržati, pretrgati ali ga kakorkoli podaljšati - ne z dejanjem strank niti sodišča ...
denacionalizacija - upravičenci do denacionalizacije - pravna podlaga podržavljenja
Od presoje, po kateri pravni podlagi je bilo premoženje podržavljeno, je odvisna ugotovitev, katero osebo je šteti za upravičenca do denacionalizacije v skladu z 9. členom ZDen.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - oprostitev odgovornosti imetnika nevarne stvari - trčenje motornega vozila s pešcem - prečkanje ceste izven prehoda za pešce - ravnanje odškodovanca - nepričakovano ravnanje oškodovanca
Zavarovancu tožene stranke res da ni mogoče očitati krivde za nesrečo in tudi ne tega, da bi se posledicam tožnikovega dejanja (upoštevaje merilo skrajne skrbnosti) moral izogniti. Vendar pri objektivni odgovornosti ne gre za to, ali je imetnik nevarne stvari kriv za škodni dogodek (bistvo odgovornosti "ne glede na krivdo" je pač odgovornost ne glede na krivdo), pa tudi neizogibnost (kot ena od predpostavk za oprostitev odgovornosti) sama po sebi še ni dovolj. Če oškodovančevo dejanje ni nepričakovano (pri čemer mora biti kriterij, kdaj je neki dogodek nepričakovan, strog in objektiven - če bi prevladalo ohlapnejše ali subjektivno gledišče, bi bila olajšana zaveza objektivno odgovorne osebe prek razumnih meja, zaradi česar bi bil neposredno prizadet smisel objektivne odgovornosti), ni oprostitve odgovornosti.
razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - dolžnost preživljanja otrok - višina preživnine - zmožnosti preživninskega zavezanca - prezadolženost preživninskega zavezanca
Preživninsko breme je pravilno porazdeljeno. Pri tem ni pomembno, ali ima kdo od staršev dolgove (in še manj, ali načrtuje kako zadolževanje) ter zato pri porazdelitvi preživninskega bremena tudi ni upoštevalo prezadolženosti enega ali drugega od staršev. Na višino preživnin so v konkretnem primeru vplivale predvsem tožnikove bistveno boljše dohodkovne možnosti.
Ob jasnem, obrazloženem in popolnem izvedenskem mnenju in razumno pojasnjenih razlogih o zavrnitvi dokaznega predloga za postavitev drugega izvedenca, ni podana kršitev 254. člena ZPP.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pravnomočno končan kazenski postopek
Zoper sodbo je mogoče vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti takrat, ko je ni mogoče izpodbijati s pritožbo v nobenem njenem delu in je s sodbo o zadevi dokončno ter v celoti odločeno.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker bi bil pri obsojencu podan silobran le na podlagi takšnega dejanskega stanja, kot ga zatrjuje obsojenčev zagovornik, kršitev kazenskega zakona ni podana.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22584
KZ člen 261, 261/1.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper uradno dolžnost in javna pooblastila - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - uradna oseba - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Presoja, ali je imel obsojenec kot direktor zavoda za planiranje status uradne osebe (1. odstavek 261. člena KZ).
upravni postopek - bistvena kršitev določb postopka - presoja dokazov
Bistvena kršitev določb upravnega postopka - 9. člena ZUP/86 je podana, če tožena stranka odloči le na podlagi dokazov ene stranke, ne da bi presodila nasprotne dokaze druge stranke o okoliščinah, ki so bistvene za odločitev.
povrnitev negmotne škode - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza med prvo poškodbo in kasnejšim padcem - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - strah
Zaključek o obstoju pravnorelevantne vzročne zveze je pravno sklepanje, za katerega sta obe sodišči imeli podlago v strokovnih ugotovitvah izvedenca (ob padcu konec maja 1998 je prišlo do zloma plošče v predelu dva meseca prej operativno oskrbljenega zloma stegnenice; na rentgenskem posnetku je bila prisotna nova kostnina kot posledica draženja na notranji strani stegnenice, v predelu poke zloma pa resorbcija kosti; kost je bila torej zaradi zloma v marcu 1998 oslabljena, medialni fragment pa slabše prekrvavljen, kar je ob padcu maja 1998 povzročilo zlom). Nepravilno je revizijsko stališče, da je taka (dodatna) škoda ob uporabi bergel neobičajna. V sodni praksi niso redki primeri, da pride zaradi padca ob uporabi bergel do ponovnega zloma operativno oskrbljene kosti.
ZZZDR člen 62, 84/2.ZN člen 47, 47-1, 48, 70, 70/1.ZPP člen 377, 384, 384/1.
dovoljenost revizije - ničnost - darilna pogodba - zavrženje revizije - notarski zapis - oblika pogodbe - premoženska razmerja med zakonci - medsebojni pravni posli zakoncev - odpoved pravici zahtevati vrnitev darila - sklep o (ne)dovolitvi pogojne nasprotne tožbe
Nobenega razloga ni za sklepanje, da bi uvedba oblike notarskega zapisa namesto prejšnje oblike overitve po sodniku skrčila obseg poslov med zakoncema, za katere se zahteva taka oblika, le na posle v zvezi z njunim skupnim premoženjem. ZN je namreč le na novo uredil pogoje glede oblike sklenitve, ni pa določil drugačnega obsega pravnih poslov med zakoncema, za katere se zahteva taka oblika. Da se je že po prejšnji ureditvi zahtevala posebna oblika za vse medsebojne posle zakoncev, pa jasno izhaja iz povzete vsebine 62. člena ZZZDR.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker je sodišče spoznalo, da je stanje stvari dovolj razjasnjeno, je ravnalo v skladu z določbo 2. odstavka 343. člena ZKP, ko je predlog za zaslišanje priče zavrnilo kot nepotreben.
najem poslovnega prostora - odstop od najemne pogodbe - izpraznitev poslovnega prostora - plačevanje najemnine - prenehanje obveznosti zaradi predpravdnega pobota - kompenzacija najemnine in posojila - vzajemnost terjatev
Pogodba o pobotu je lahko veljavna, vendar nima učinka prenehanja obveznosti s pobotom, če ni vzajemnosti, če torej obe stranki te pogodbe nista hkrati upnik in dolžnik medsebojnih istovrstnih terjatev.