TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

1. Reviziji zoper sodbo se delno ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se v delu pravnomočne odločitve o zavrnitvi tožbenega zahtevka glede plačila glavnice za znesek 31.000 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila, v celotnem zavrnilnem delu za plačilo višjih obresti in v celoti glede odločitve o pravdnih stroških razveljavita ter se v tem obsegu vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V ostalem se revizija zoper sodbo zavrne.

2. Revizija zoper sklep se zavrne.

Za materialnopravni sklep o neutemeljenosti tožničinega zahtevka glede glavne stvari - glavnice nad zneskom tolarske protivrednosti 50.000 DEM oziroma (ob upoštevanju s pravnomočno delno sodbo že prisojenega ji zneska tolarske protivrednosti 19.000 DEM) nad zneskom razlike v višini tolarske protivrednosti 31.000 DEM, zadoščajo torej neizpodbojne dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje, da tožnica tožencema ni izročila iz naslova posojila zneska 130.000 DEM, temveč le znesek 50.000 DEM.

Vendar sta sodišči prve in druge stopnje vsa delna plačila, ugotovljena v skupnem znesku 31.000 DEM, upoštevali v nasprotju z določbo 313. člena ZOR kot odplačilo glavnice - in to brez opore v dejanskih ugotovitvah sodb sodišč prve in druge stopnje o obstoju takšnega dogovora pogodbenih strank.

Ker je namen zamudnih obresti tudi v kazenski funkciji, ki naj dolžnika sili k izpolnitvi, in ker ZOR v 10. členu predvideva načeloma svobodno urejanje obligacijskih razmerij, je treba upoštevati kot izhodišče, da morata toženca povrniti zapadli in neplačani znesek glavnice z zamudnimi obrestmi po obrestni meri, ki je bila kot najnižja dogovorjena v pogodbi (in ki je kot takšna uveljavljana s tožbenim zahtevkom). Obligatorna omejitev tako dogovorjene obrestne mere zamudnih obresti iz 2. člena ob sklenitvi pogodbe z dne 22.6.1996 veljavnega Zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (Ur. l. RS, št. 45/95) je potrebna le v obsegu, v katerem dogovorjena obrestna mera zamudnih obresti ta okvir morebiti presega (in še to le pod nadaljnjim pogojem iz 6. člena istega zakona).

Rok za vložitev pritožbe je procesni prekluzivni rok. Ti roki imajo lastnost, da tečejo od začetka do izteka zadnjega dne neprekinjeno; ko tak rok enkrat začne teči - kar se je v danem primeru zgodilo že z vročitvijo enemu izmed obeh pooblaščencev v skladu z drugim odstavkom 137. člena ZPP kot prvemu, ki mu je bila sodba vročena - njegovega teka ni mogoče zadržati, pretrgati ali ga kakorkoli podaljšati - ne z dejanjem strank niti sodišča ...