ugovor zoper plačilni nalog - dopustni ugovorni razlog zoper plačilni nalog na plačilo sodne takse - nastanek taksne obveznosti
Ugovor zoper plačilni nalog je dopusten le iz razlogov, da taksna obveznost ni nastala, da je taksna obveznost že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo (prvi odstavek 34. člena ZST-1). Pritožnik je ugovarjal, da taksna obveznost še ni nastala, ker se je zoper sklep o zavrnitvi njegovega predloga za oprostitev oziroma za obročno plačilo sodne takse pravočasno pritožil. Ker trditev o vložitvi pritožbe ni dokazal, je bil njegov ugovor pravilno zavrnjen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00010843
ZIL-1 člen 18, 123, 123/1, 123/2. ZPP člen 163, 163/1, 163/3, 224, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. Konvencija o podeljevanju evropskih patentov (Evropska patentna konvencija) člen 97, 97/3, 106, 106/1. ZIZ člen 11, 11/1, 29a, 38, 38/8.
evropski patent - pravočasna zahteva za povrnitev stroškov - stroški odločitve o začasni odredbi - veljavnost patenta - uporaba slovenskega prava - ugovorni postopek - regulacijska začasna odredba
V sodni praksi se je že izoblikovalo stališče, da regulacijska začasna odredba močno ščiti upnika še pred pravnomočno odločitvijo v rednem postopku. Argumenti upnika morajo biti torej močnejši in prepričljivejši od dolžnikovih. Zato sodišče ne sme slepo slediti trditvam upnika, da zadošča, da predlagatelj izkaže za verjetno, da je imetnik pravice iz patenta. Čim se pojavijo argumenti, ki zamajejo veljavnost patenta, so ti močan argument zoper verjetno izkazano veljavnost patenta upnika. Slednje pa v konkretnem postopku izhaja iz med strankama nespornega dejstva, da je bil patent ˋ573 s strani oddelka za ugovore pri EPU razveljavljen ter da ta odločitev še ni pravnomočna.
Sodišče druge stopnje ne pritrjuje stališču v odgovoru na pritožbo dolžnika, da bi lahko zahteval dolžnik povrnitev stroškov postopka zavarovanja najkasneje v 30-tih dneh po končanem postopku zavarovanja. Dolžnik bi moral namreč pričakovati odločitev o predlagani začasni odredbi potem, ko je odgovoril na predlog in je upnik tudi odgovoril na njegov odgovor na predlog. V skladu s tretjim odstavkom 163. člena ZPP bi moral dolžnik v postopku zavarovanja zahtevati povrnitev stroškov pravočasno že v svoji vlogi z dne 26. 10. 2017. Vedno namreč obstaja možnost, da bo sodišče postopek odločanja o začasni odredbi, ki je bila predlagana pred vložitvijo tožbe, po izmenjavi vlog med strankama praviloma zaključilo brez naroka, ki v tem postopku ni obligatoren.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00012151
ZObr člen 57, 57/3, 57/3-1, 57/4, 57/4-6.. ZDSS-1 člen 24.. ZPP člen 279a, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10.
disciplinska odgovornost - vojak - težja kršitev vojaške discipline - odločitev brez glavne obravnave - bistvena kršitev določb postopka - kršitev vojaške discipline
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da niso bili izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZDSS-1 za odločitev o tožnikovem tožbenem zahtevku brez glavne obravnave. Dejansko stanje med strankama je bilo namreč sporno, poleg tega pa se nobena od strank glavni obravnavi ni pisno odpovedala. Razen tega je sodišče prve stopnje o tožnikovem tožbenem zahtevku odločilo tudi na podlagi izpovedb tožnika in več prič, kar pomeni, da tudi iz tega razloga za odločitev o tožbenem zahtevku brez glavne obravnave ni bilo izpolnjenih pogojev. Z izdajo izpodbijane sodbe brez glavne obravnave je sodišče storilo bistveno kršitev določb postopka po 8. in 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pri tem ni bistveno, da je sodišče prve stopnje te dokaze izvedlo na narokih za glavno obravnavo v prejšnjih postopkih, katerim sta sledili dve sodbi, ki sta bili v pritožbenem sodišču razveljavljeni na podlagi 355. člena ZPP. Odločilno je, da je bila izpodbijana sodba izdana brez glavne obravnave, s čimer je bila tožniku (in tudi toženi stranki) kršena pravica do kontradiktornega postopka oziroma pravica do izjave.
ZUP člen 129, 225, 225/1.. ZPIZ-2 člen 63, 63/2, 63/2-1.
invalidska pokojnina - invalidnost - vzrok invalidnosti - bolezen - poklicna bolezen - delovni invalid I. kategorije invalidnosti
Ob uveljavljanju novih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prejšnja presoja vzroka invalidnosti ne more biti ovira za to, da se vzrok v ponovnem postopku za naprej ne opredeli drugače.
Tožeča stranka je svoje obveznosti, tj. plačilo po študijskem programu za toženo stranko plačala, tožena stranka pa študija vse do konca sodnega postopka ni zaključila. Glede na to, da je tožena stranka pri tožeči stranki prosila za podaljšanje roka za dokončanje študija, ji je bilo jasno, da mora študij končati, in ker ga ni, je dolžna tožeči stranki povrniti stroške, ki jih je tožeča stranka plačala za toženo stranko.
Sodišče prve stopnje je namreč v napadeni sodbi pri tem, ko je ugotavljalo, ali je bil obsojeni objektivno zmožen poravnati s pogojno obsodbo naložen mu dodatni pogoj, zapisalo, da se obsojeni ukvarja s pridobitno dejavnostjo, in sicer poučuje klavir, ki mu prinaša zaslužek, kar pa je tudi po oceni pritožbenega sodišča zmotno, saj je obsojeni v pritožbi konkretno pojasnil, da gre za poučevanje hčerke, ki mu ne prinaša zaslužka, kar je tudi podkrepil z dokazili, razen tega ni samozaposlen, kot to navaja sodišče prve stopnje, saj je izbrisan iz Odvetniške zbornice Slovenije dne 18. 5. 2015, pritožbi pa je tudi priložil potrdilo Upravne enote Maribor, da ni lastnik nobenega motornega vozila, kar kaže na to, da so tudi zaključki sodišča prve stopnje o lastništvu vozil obsojenega zmotni.
Sodišče prve stopnje ni odločilo o pobotnem ugovoru tožene stranke. Štelo je, da je tožena stranka v postopku uveljavljala, da je morebitna terjatev tožnika iz naslova premalo obračunanih in izplačanih plač prenehala zaradi materialnopravnega pobota s terjatvijo tožene stranke do tožnika iz naslova povzročene škode na objektu, zato je v obrazložitvi zapisalo, da pobot po 136. členu ZDR-1 brez soglasja delavca ni dopusten. Tožena stranka je uveljavljala procesni pobotni ugovor, zato bi moralo sodišče prve stopnje najprej ugotoviti ali so izpolnjene procesne predpostavke za meritorno odločanje o njem, in če so, ugotoviti ali so izpolnjeni vsi materialnopravni pogoji za pobot določeni v 311. členu OZ. Ker sodišče o pobotnem ugovoru v izreku sploh ni odločilo, v obrazložitvi pa je navedlo, da brez soglasja delavca ta pobotni ugovor ni dopusten, je s tem storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, saj je izrek v nasprotju z obrazložitvijo.
Ker tožnica ni navedla sodne odločbe zoper katero vlaga pritožbo, temveč je navedla zgolj prvostopenjsko odločbo tožene stranke, vloga ni bila primerna za obravnavo, zato jo je sodišče prve stopnje utemeljeno na podlagi četrtega odstavka 108. člena ZPP zavrglo. Zakon v tem primeru namreč določa, da če vložnik vloge ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče zavrže.
trditveno in dokazno breme - dokazna ocena - kršitev pravice do izjave v postopku - odprava procesnih kršitev pred sodiščem druge stopnje
1. Pritožbena kritika, da ni nobena od strank v postopku zatrjevala sklenitve ustnega dogovora o prevzemu dolga, je utemeljena. Sodišče se je pri odločanju o utemeljenosti izstavitve računa sicer sklicevalo tudi na izpoved direktorja tožene stranke, vendar četudi bi slednji kaj takega izpovedal (iz njegove izpovedi dogovor o prevzemu dolga ne izhaja), bi taka izpoved ne mogla nadomestiti trditvene podlage nobene od pravdnih strank.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - odvzem vozniškega dovoljenja za čas trajanja postopka - kaznivo dejanje zoper varnost javnega prometa - ugovor zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja
Sodišče prve stopnje v napadenem sklepu pravilno ugotavlja, da je cilj začasnega odvzema vozniškega dovoljenja preprečiti udeležbo v prometu osebam, ki so izkazale, da niso vredne zaupanja, oziroma da so nevarne, z namenom da se zaščiti življenje, zdravje in lastnina tretjih oseb. Gre za ukrep, namenjen preprečitvi ponovitve nevarnega ravnanja voznika, ki se je pokazal kot nevaren voznik, kar obdolženi nedvomno je, glede na to, da je imel v času prometne nezgode najmanj 1,57 g/kg alkohola v krvi, prometno nezgodo pa je povzročil z neprilagojeno hitrostjo v zahtevnih prometnih in vremenskih razmerah.
Sodišče prve stopnje je tožbo, vloženo dne 17. 11. 2017, utemeljeno štelo, da gre za tožbo zoper dokončni upravni akt z dne 12. 10. 2017. Navedeni dokončni upravni akt z dne 12. 10. 2017 je bil tožnici vročen 17. 10. 2017. Rok 30 dni za vložitev tožbe je tako pričel teči 18. 10. 2017 in se je iztekel dne 16. 11. 2017. Ker je tožnica tožbo vložila 17. 11. 2017, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je vložena po izteku 30-dnevnega roka in torej prepozno.
izvedensko mnenje - nagrada - sodni izvedenec - strokovnjak s področja
Po 249. členu ZPP ima izvedenec pravico do nagrade za izvedensko delo. Izvedenci se določijo predvsem med sodnimi izvedenci za določeno vrsto izvedenskega dela (2. odstavek 245. člena ZPP). Ker je po sodni praksi in pravni teoriji določba 2. odstavka 254. člena ZPP le instrukcijske narave, lahko izvedensko delo opravi tudi strokovnjak določenega področja, ki ni v seznamu sodnih izvedencev. Tudi v tem primeru pa je na podlagi 249. člena ZPP upravičen do nagrade.
Po sodni praksi je pravico do plačila stroškov in nagrade izvedenca, ki ni sodni izvedenec, mogoče presojati le po splošnih pravilih obligacijskega oziroma pogodbenega prava.
zavrženje revizije - pooblaščenec - odvetnik - pravniški državni izpit
Revizija sodi med izredna pravna sredstva. Skladno s tretjim odstavkom 86. člena ZPP lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP).
subjektivni element kaznivega dejanja - posilstvo - dokazanost naklepa - nasilje v družini - konkretizacija zakonskih znakov - podrejen položaj - opis kaznivega dejanja
Pri presoji obstoja subjektivnega elementa kaznivega dejanja posilstva ne gre prezreti, da je sodišče prve stopnje med drugim ugotovilo (tudi) to, da je obtoženec s predmetnimi grožnjami želel doseči stike z oškodovanko, da je (takrat, ko se je pojavil pri njej doma) prišla ven in se odzivala na njegove klice. Tudi kar se tiče objave golih fotografij na spletu je bil motiv v tem, da oškodovanko poniža in se ji maščuje za razpad zakonske zveze ter za dejstvo, da si je poiskala novega partnerja. Skratka sodišče je navedlo okoliščine, ki napotujejo na zaključek, da je obtoženec z izrečenimi grožnjami (lahko) zasledoval tudi namen, ki s prepovedano posledico kot jo definira tretji odstavek 170. člena KZ-1, nima nobene zveze. Torej glede obdolženčevega naklepnega ravnanja obstaja razumen dvom.
Obtožbeni očitki, nenazadnje tudi v smeri oškodovankine „podrejenosti“, ki ni opisana, so v tolikšni meri pavšalni, nekonkretizirani in vsebinsko nedorečeni, da že na ravni opisa ne zadostijo zakonskim znakom kaznivega dejanja nasilja v družini.
zavrženje pritožbe - odvetnik - pooblastilo za zastopanje
Pritožbene navedbe, da je odvetnik ravnal v nasprotju s pooblastilom in da ga ni obveščal ter ni imel pravice tožbe umakniti, pritožbeno sodišče ne more sprejeti. Tožnik je pooblastil odvetnika s splošnim pooblastilom, v okviru katerega spadajo vsa opravila, med drugim tudi umik tožbe. Sklep z dne 12. 7. 2017, s katerim je bil postopek ustavljen, je bil vročen tožnikovemu pooblaščencu dne 14. 7. 2017. Tožnik je pooblastilo odpovedal 28. 11. 2017, to pa ne vpliva na dejanja pooblaščenca, opravljena pred odpovedjo pooblastilnega razmerja.
obvestila, ki jih policija zbere od osumljenca - poučitev po 4.odst. 148.čl. zkp
Ključna razlikovalna okoliščina med obvestili osumljenca, ki morajo biti po prvem odstavku 83. člena ZKP iz spisa izločena in drugimi je v odsotnosti pouka iz četrtega odstavka 148. člena ZKP.
Tožena stranka je, ne da bi tožnika posebej pozvala, da pojasni svojo vlogo (tožnik kot laična stranka sicer govori o obnovi postopka, povsem jasno pa je, da uveljavlja spremembo oziroma razveljavitev dokončne odločbe, s katero mu je bila priznana in odmerjena pokojnina ter da se mu ta pokojnina ponovno odmeri z upoštevanjem izplačil za nadurno delo), vlogo obravnavala kot predlog za obnovo postopka po določbah ZUP. V takem primeru kot je predmetni, je tožena stranka dolžna vlogo obravnavati ne samo po določbah ZUP, ki se nanašajo na obnovo postopka, temveč bi morala tožnika opozoriti tudi na določbo 183. člena ZPIZ-2, kjer je urejena razveljavitev ali sprememba dokončne odločbe, oziroma o tožnikovi zahtevi že sama odločiti po omenjeni določbi.
plačilo provizije - sklep da se sprememba tožbe ne dovoli - poziv sodišča na predložitev listin - oprava postopka pred drugim sodnikom
Pod določenimi, razmeroma strogimi, predpostavkami lahko sicer sodišče naloži nasprotni stranki predložitev listin, vendar tožeča stranka niti na tem pravnem temelju ne more zahtevati zase niti vpogleda v listine tožene stranke, niti izdelave dvojnikov.
ZDR-1 člen 4, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 143, 209, 209/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - pravica do zasebnosti - zloraba osebnih podatkov - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - vrnitev službenih računalnikov
Po 4. členu ZDR-1 je delovno razmerje razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organizirani delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgoma opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Vsaka od pogodbenih strank je dolžna izvrševati dogovorjene ter predpisane pravice in obveznosti. Poleg tega pa mora delavec po 34. členu ZDR-1 upoštevati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Tožena stranka je večkrat zahtevala, da ji tožnik izroči služben računalnik, tožnik pa tega ni storil. Sodišče prve stopnje je preuranjeno zaključilo, da je imel tožnik opravičljive razloge, da je vrnitev računalnika odklonil in mu zato ni mogoče očitati hude malomarnosti.
Sodišče prve stopnje ni upoštevalo pomembnega dejstva, da je imel tožnik v uporabi službeni računalnik, ki je bil last tožene stranke. Računalnik je bil namenjen službeni uporabi, zato je tožena stranka kot njegova lastnica imela pravico do vpogleda vanj, kakor tudi pravico, da zahteva njegovo vrnitev.