IZREK
I. Pritožbi zagovornika se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se obtoženega A. A.
oprosti obtožbe,
da je prisilil osebo drugega spola k spolnemu občevanju, tako da ji je zagrozil, da bo o njej odkril kaj, kar bi škodovalo njeni časti in dobremu imenu
s tem, da je v obdobju od januarja do februarja 2015 grozil B. B., da bo njenim staršem in njenim nadrejenim v službi razkril, da je uživala prepovedane droge ter da bo na svetovnem spletu objavil intimne fotografije, v kolikor ne bo imela spolnih odnosov z njim, ker pa se je B. B. ustrašila, da bo svoje grožnje uresničil, je v februarju 2015 v avtomobilu ter v hiši na naslovu X, z njim dvakrat spolno občevala, saj se je bala, da bo zaradi razkritja o jemanju droge izgubila službo ter da jo bo z objavo intimnih fotografij osramotil,
s čimer naj bi storil kaznivo dejanje posilstva po tretjem odstavku 170. člena KZ-1.
Stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obtoženca ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika v oprostilnem delu bremenijo proračun, v kolikor se dajo izločiti iz stroškov celotnega postopka;
II. Glede dejanja pod točko 1 izreka se izpodbijana sodba v odločbah o krivdi, kazenski sankciji, stroških postopka in premoženjskopravnem zahtevku razveljavi in v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.
JEDRO
Pri presoji obstoja subjektivnega elementa kaznivega dejanja posilstva ne gre prezreti, da je sodišče prve stopnje med drugim ugotovilo (tudi) to, da je obtoženec s predmetnimi grožnjami želel doseči stike z oškodovanko, da je (takrat, ko se je pojavil pri njej doma) prišla ven in se odzivala na njegove klice. Tudi kar se tiče objave golih fotografij na spletu je bil motiv v tem, da oškodovanko poniža in se ji maščuje za razpad zakonske zveze ter za dejstvo, da si je poiskala novega partnerja. Skratka sodišče je navedlo okoliščine, ki napotujejo na zaključek, da je obtoženec z izrečenimi grožnjami (lahko) zasledoval tudi namen, ki s prepovedano posledico kot jo definira tretji odstavek 170. člena KZ-1, nima nobene zveze. Torej glede obdolženčevega naklepnega ravnanja obstaja razumen dvom.
Obtožbeni očitki, nenazadnje tudi v smeri oškodovankine „podrejenosti“, ki ni opisana, so v tolikšni meri pavšalni, nekonkretizirani in vsebinsko nedorečeni, da že na ravni opisa ne zadostijo zakonskim znakom kaznivega dejanja nasilja v družini.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.