ZDR-1 člen 131, 136, 161.. ZDR člen 131, 137, 162.
odpravnina ob upokojitvi - regres za letni dopust - plača - invalidska pokojnina - odsotnost z dela - prenehanje delovnega razmerja - III. kategorija invalidnosti
Tožena stranka je kot razlog za neizplačilo plač navedla okoliščino, da je zaradi tožničinega ravnanja, ko z njo ni bilo mogoče vzpostaviti kontakta in ni prihajala na delo, štela, da ne obstajajo elementi delovnega razmerja in da je po tožničini volji pogodba o zaposlitvi prenehala veljati. Sodišče prve stopnje je tak ugovor tožene stranke pravilno zavrnilo kot neutemeljen. Med pravdnima strankama je vse do tožničine upokojitve, kljub tožničini neupravičeni odsotnosti v spornem obdobju, obstajalo delovno razmerje na podlagi veljavno sklenjene pogodbe o zaposlitvi, ki niti s strani tožene stranke niti s strani tožnice ni bila odpovedana skladno z določbami ZDR-1. Tožena stranka tožnice ni odjavila iz obveznih zavarovanj. ZDR-1 za primere kršitev delovnih obveznosti določa možnost redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki pa se je tožena stranka v času tožničine neupravičene odsotnosti ni poslužila.
darilna pogodba - preklic darilne pogodbe - preklic darilne pogodbe zaradi hude nehvaležnosti - huda nehvaležnost - razlogi za preklic - napaka volje - solastninska skupnost - pogodbena avtonomija - iskanje skupnega namena strank pri razlagi pogodbe - prevara - izpodbojen pravni posel - izdaja zemljiškoknjižnega dovolila - zavezovalni in razpolagalni posel - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - jezikovna razlaga pogodbe - dejanska etažna lastnina - navidezna solastnina - notarski zapis
Hvaležnost je moralna obveznost obdarjenca, saj je pravna podlaga darilne pogodbe v neodplačni naklonitvi premoženjske koristi obdarjencu. Z darilno pogodbo obdarjenec brezplačno sprejema, darovalec pa daje v breme svojega premoženja. Te hvaležnosti ni mogoče presojati tako strogo, da obdarjenec ne bi bil upravičen zahtevati sklenitve razpolagalnega pravnega posla, če darovalec le-tega ni pripravljen skleniti.
Sodišče prve stopnje je toženi stranki pravilno priznalo pravdne stroške in jih naložilo v plačilo tožniku na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP. Tožnik namreč glede na dejstvo, da je bila njegova tožba zavržena, v postopku tega individualnega delovnega spora ni uspel, zato je dolžan toženi stranki povrniti njene pravdne stroške, ki so bili potrebni za pravdo (prvi odstavek 155. člena ZPP).
Ker je bila s sklepom sodišča prve stopnje tožnikova tožba v tem individualnem delovnem sporu v celoti zavržena, kar pomeni, da je bil v tem individualnem delovnem sporu postopek na prvi stopnji v celoti končan, ni bilo pravne podlage, da bi sodišče pridržalo odločitev o stroških do odločitve o preostalih tožnikovih zahtevkih, ki so predmet drugega sodnega spora in v pristojnosti drugega sodišča.
Prva pripravljalna vloga tožnika je bila za postopek potrebna, saj gre za pripravljalni spis, ki je bil zelo obsežen, v katerem se tožnik vsebinsko opredeljuje do pravno pomembnih vprašanj v predmetnem individualnem delovnem sporu in ne gre zgolj za ponovitev tožbenih trditev. Zgolj dejstvo, da gre za zadevo, glede katere se je vodil vzorčni postopek, in da se tožnik sklicuje na stališče v vzorčnem postopku, na potrebnost pripravljalne vloge ne vpliva.
izrek odločbe - solidarne obveznosti - domneva solidarnosti - vezanost na izvršilni naslov
Solidarnost oziroma nedeljivost obveznosti mora biti kot taka jasno opredeljena v postavljenem zahtevku in posledično v izreku sodne odločbe. Če temu ni tako, se šteje, da gre za deljivo obveznost, ki se v primeru, ko ni določena drugačna delitev, deli na enake dele.
Sodišče prve stopnje je pravilno nagrado in nadomestilo za stroške priznalo izvedenskemu organu v sestavi dveh specialistov. Ne glede na to, kaj je bil predmet dopolnilnega mnenja, je za izvedensko mnenje in vsa dopolnilna mnenja določen izvedenski organ in ne le posamezen izvedenec oziroma specialist. Posledično pa je tudi upravičen do nagrade in nadomestila za stroške izvedenski organ in ne specialist posameznik.
zbiranje obvestil od osumljenca s strani policije - zaslišanje obdolženca - rezultati poligrafskega testiranja - dokaz, na katerega se po določbah ZKP sodba ne more opirati
Po uradnem zaznamku z dne 10. 5. 2011 in 11. 5. 2011 so policisti od obdolženega A.Z. pridobili izjavi iz šestega odstavka 148. člena ZKP. Ti sicer nista predmet izločitve po drugem odstavku 83. člena ZKP, a še vedno sta zgolj tako imenovani neformalni dokaz (obvestili), ki obdolženčevega zagovora kot formalnega dokaza ne moreta nadomestiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NELOJALNA KONKURENCA - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00010904
ZVK člen 2, 2-5, 2-10, 13, 13/2, 13/2-5, 13/2-10, 26, 26/1, 26/2, 27. Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (Kodificirano besedilo) člen 9, 9/1, 9/2, 9/2-b, 9b, 9b/2, 96a, 97, 97/1, 98, 98/1a, 102, 102/2. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 5, 5/3. Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti ( Rim II ) člen 6, 6/1. ZPP člen 181, 216, 216/1. OZ člen 6, 6/1, 131, 131/1, 299, 299/2. ZIL-1 člen 47, 47/1, 121, 121/1, 121a. ZPOmK-1F člen 4, 4/3.
blagovna znamka skupnosti - nelojalna konkurenca - razlikovalni učinek blagovne znamke - kršitev blagovne znamke - prepoved uporabe logotipa - prepoved uporabe spletne strani - prepoved uporabe menija jedi - zmeda v javnosti - enotni evropski trg - dobri poslovnimi običaji - franšizna pogodba - kršitev avtorske pravice - odškodnina - malomarno ravnanje - licenčnina - primerno nadomestilo - določanje višine odškodnine po prostem preudarku - objava sodbe
Okoliščina, da naj bi obstajal enoten trg EU za odločanje o obstoju nelojalne konkurence ne more biti pravo merilo. Zamejitev trga je treba opraviti glede na konkretne okoliščine, ne pa glede na normativno odločitev o vzpostavitvi enotnega trga.
Ne glede na fonetično razliko sta tudi po mnenju pritožbenega sodišča ob bolj splošni („globalni“) presoji splošnega vtisa vidnostna in vsebinska podobnost tolikšni, da je zmeda v javnosti verjetna. Upoštevati je bilo treba pri tem povsem enako dejavnost obeh strank. Razlogi za podobnost so zlasti tile: enaka dominantna beseda „wok“, uporaba kvadrata s temeljno živo oranžno barvo in zaobljenimi robovi, beli grafični in besedni elementi, ki so vsi stilizirani in razmeroma preprosti.
Tožeča stranka je ima mednarodno verigo restavracij za hitro prehrano, vendar še ne v Sloveniji. Ta veriga sicer ni tako poznana kot kakšne druge, deluje pa v razmeroma velikem številu držav EU, med njimi pa tudi v večini večjih držav članic EU. Iz tega razloga je v drugačnem položaju, kot če bi na primer nastopala zgolj na enem samem, nemara tudi povsem krajevno omejenem trgu. Kot takšna je prisotna tudi na slovenskem trgu, kjer je lahko ponudnica franšize ali pa lahko sama, preko hčerinske družbe, ponuja blago in storitve. Vendar to ni edini razlog. Povprečen slovenski porabnik, kot tudi povprečen turist lahko pozna verigo restavracij tožeče stranke iz drugih držav. Tega pritožba ne izpodbija. Na takšen način je tožeča stranka prisotna na trgu gostinskih storitev v Ljubljani že sedaj. Tožeča stranka torej nastopa na trgu tudi tako, in torej ne le kot ponudnica franšize.
Prvostopenjsko sodišče je res zavrnilo del zahtevkov tožeče stranke zato, ker tožena stranka ni kršila avtorske pravice tožeče stranke. Avtorskopravno varstvo in varstvo pred nelojalno konkurenco pa imata vsak svoj ločen pravni temelj. Zato je mogoče varovati pred nelojalno konkurenco tudi takšne označbe in podatke, ki jih uporablja tožeča stranka, ki sicer ne uživajo avtorskopravnega varstva. V obrazložitvi prvostopenjske sodbe torej ni nobenega nasprotja.
izvršba na nepremičnine - prodaja dolžnikove nepremičnine na javni dražbi - namen izvršilnega postopka - prenehanje terjatve zaradi plačila - poplačilo upnika pred dražbo - delni umik predloga za izvršbo - domik in izročitev nepremičnine - napake pri dražbi - prednost dolžnikove lastninske pravice pred kupčevo pričakovalno pravico
Upnik je bil torej glede na dne 25. 10. 2017 opravljeno plačilo v višini 86.060,44 EUR v celoti poplačan, s tem pa je bil cilj in namen izvršilnega postopka dosežen. Upnikova terjatev je bila tako poplačana (že) 25. 10. 2017, to je pred opravo dražbe 26. 10. 2017. Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da je bila dražba izvedena nepravilno, saj v trenutku njene izvedbe terjatev upnika do dolžnice ni več obstajala. Že s samim poplačilom upnikove terjatve se izvršilni postopek konča, pri čemer ZIZ izdaje posebnega sklepa ne predvideva, vse aktivnosti sodišča za opravo izvršbe oziroma vodenje postopka, razen odločanja o stroških (sedmi odstavek 38. člena ZIZ), pa s trenutkom poplačila prenehajo. Ob tem pritožbeno sodišče še dodaja, da okoliščina, ki kupcu preprečuje pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, tako ni nastala naknadno po pridobitvi pričakovalne pravice, temveč je obstajala že pred tem. Z dosegom cilja in namena izvršbe sodišče nima več podlage za opravo nadaljnjih izvršilnih dejanj - opravo javne prodaje nepremičnine, podelitev pričakovalne pravice kupcu in posledičen poseg v lastninsko pravico dolžnice. V konkretni situaciji (poplačilo upnika pred dražbo), ko konkurirata pričakovalna lastninska pravica kupca in obstoječa lastninska pravica dolžnice, tehtanje le-teh brez dvoma pokaže, da bi pomenila izguba lastninske pravice dolžnice na nepremičnini nedvomno večji poseg v njen ustavnopravno zavarovan položaj, kot za kupca izjalovitev pričakovanja, da bo šele postal lastnik nepremičnine.
ZNP člen 118. SPZ člen 69, 105, 105/5. ZGO-1 člen 158. ZZK-1 člen 100a.
predlog za delitev solastne stvari - zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - dejanska etažna lastnina - navidezna solastnina - akcesornost solastninske pravice na skupnih delih - delitev solastnine na skupnih delih
Niti ZNP niti SPZ ne postavljata pogoja, da mora biti predmet delitve v prostor umeščen skladno z upravnimi dovoljenji. Sodišče razdeli nepremičnino v stanju, v kakršnem je. Zaznamba v zemljiški knjigi o omejenem prometu z nepremično ni ovira za sodno razdružitev solastnega premoženja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00011889
OZ člen 132, 168, 168/3, 179, 299, 378, 943, 943/1. ZGD-1 člen 3, 3/6, 7, 7/1. ZPP člen 254, 254/2, 254/3, 337, 337/1.
prometna nesreča - poškodba v prometni nezgodi - odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost zavarovalnice - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - povrnitev nepremoženjske škode - povrnitev premoženjske škode - denarna odškodnina - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina denarne odškodnine - zakonske zamudne obresti od dosojene odškodnine - zamuda - tek zakonskih zamudnih obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - izgubljeni dobiček - škoda zaradi izgube zaslužka - bodoča škoda - samostojni podjetnik - izpad pričakovanega dohodka - izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - pripombe na izvedensko mnenje - pogoji za ponovitev dokaza - nedovoljene pritožbene novote
Tožena stranka glede nepremoženjske škode tožnika ni pozvala k dopolnitvi odškodninskega zahtevka, zato se ne more uspešno sklicevati na njegovo neodzivnost. Drugih objektivnih ovir za ovrednotenje škode in plačilo odškodnine ni navajala, zato je s pretekom 14 dni od prejema odškodninskega zahtevka (16. 8. 2013) prišla v zamudo in mora od dne 31. 8. 2013 tožniku plačati zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 943. člena OZ).
Ni pomembno, ali je v času bolniškega staleža delo za naročnika namesto tožnika opravljal kakšen drug izvajalec. Ključno je, da ga zaradi poškodbe, ki jo je utrpel v prometni nesreči, ni mogel opraviti tožnik in zato ni ustvaril pričakovanih prihodkov.
Izvedenka je povprečni dohodek izračunala tako, da je od prihodkov odštela stroške. Pojasnila je tudi, da je kot stroške upoštevala vse odhodke, ki jih je tožnik izkazoval v knjigi prihodkov in odhodkov, razen amortizacije, ki ni strošek. Res je, da je moral tožnik stroške plačati v vsakem primeru in teh stroškov ni mogoče upoštevati kot izgubo njegovega dohodka (ki je razlika med ugotovljenimi prihodki in odhodki). Izvedenka je že v pisni dopolnitvi mnenja pojasnila, da tega ni storila. Stroške za meseca junij in julij je upoštevala, da je ugotovila, ob kolikšnih prihodkih bi tožnik dosegel izračunani povprečni mesečni dohodek, kar je zaslužek, ki ga je utemeljeno pričakoval, pa mu ga je škodni dogodek preprečil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00010483
SZ-1 člen 87, 90, 103. OZ člen 17, 17/2, 35. ZPP člen 12.
neprofitno najemno razmerje - najemna pogodba za neprofitno stanovanje - najemna pogodba za nedoločen čas - najemna pogodba za določen čas - podaljšanje najema za določen čas - odpoved najemnega razmerja - odpoved najemne pogodbe za neprofitno stanovanje - ničnost - ničnost najemne pogodbe - javni razpis - javni interes - pomoč prava nevešči stranki
Če najemna pogodba za neprofitno stanovanje ni sklenjena po postopku, kot ga določa 87. člen SZ-1, nima pravnega učinka. Če pa je sklenjena po postopku, kot ga določa 87. člen SZ-1 za določen čas, na podlagi drugega odstavka 17. člena OZ velja, da je sklenjena za nedoločen čas.
Po ustaljenem stališču sodne prakse se določbe ZKP o hišni preiskavi za preiskavo vozila uporabljajo v primeru, ko gre za preiskavo skritih prostorov prevoznih sredstev, pregled vozila samo s čutili, kar izpostavlja pritožnica, pa se nanaša na pregled prevoznih sredstev na podlagi drugega odstavka 148. člena ZKP, ko policisti pregledujejo njihovo notranjost.
V določilih ZKP o ogledu soglasje lastnika stvari za opravo tega preiskovalnega dejanja ni predpisano.
Snemanje pogovora med udeleženci, ne glede na to, ali se odvija na javnem kraju ali v zaprtem prostoru, in ne glede na vsebino pogovora, pomeni poseg v komunikacijsko zasebnost, če osebe, ki v pogovoru sodelujejo, ne dajo dovoljenja za snemanje.
ZIZ člen 23, 23/1, 23/2, 41, 41/5. ZPP člen 224, 224/1. ZUP člen 178, 178/1, 178/2. Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka (2011) člen 12.
Upravna overitev lastnoročnega podpisa je le potrditev njegove pristnosti, z upravno overitvijo pa se resničnost podatkov v listini ne potrjuje. Upravna overitev podpisa na listini zato listini ne daje kvalitete javne listine, na podlagi katere bi upnica lahko predlagala izvršbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00010425
Direktiva 2000/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. maja 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju avtomobilske odgovornosti, ki spreminja Direktivi Sveta 73/239/EGS in 88/357/EGS (Četrta direktiva o zavarovanju avtomobilske odgovornosti) člen 3, 4, 4/1, 6, 6/1, 7, 7-b, 7-c. ZOZP člen 42m, 42m/2.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) - škoda iz prometne nesreče v tujini - odškodninski urad - tožba zavarovanca zoper odškodninski urad - predpravdni odškodninski zahtevek - predpravdni odškodninski zahtevek kot materialna predpostavka - pasivna legitimacija slovenskega zavarovalnega združenja
Napačno je stališče sodišča, da je potrebno besedo „lahko“, ki jo vsebujeta tako drugi odstavek 42.m člena ZOZP kot tudi 7. člen Direktive 2000/26/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 16. 5. 2000 tolmačiti tako, da ima oškodovanec (kadar ni moč identificirati vozila, ki mu je povzročilo škodo v drugi državi članici EU) možnost, da zaprosi za odškodnino (odškodninski organ) v državi članici svojega stalnega prebivališča, da pa obenem vložitev direktne tožbe na škodni sklad (organ) v tisti državi članici, v kateri se je nesreča pripetila, ni dopustna.
V primeru iz 7. člena Direktive mora oškodovanec nujno predhodno (pred vložitvijo tožbe) nasloviti odškodninski zahtevek na odškodninski organ.
ZPP člen 76, 76/1, 81, 81/5, 337, 337/1. ZFPPIPP člen 441, 442, 442/1, 442/1-1. ZPUOOD člen 18, 19. ZGD-1 člen 472.
družba z omejeno odgovornostjo - izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - zavrženje tožbe zaradi izbrisa družbe - sposobnost biti stranka - prenehanje obstoja pravne osebe - neobstoj pravnega naslednika stranke - osebna odgovornost družbenikov izbrisanih gospodarskih družb - odločba Ustavnega sodišča - nedovoljene pritožbene novote
Po uveljavitvi ZPUOOD aktivni družbeniki niso več odgovorni za obveznosti družb, ki so bile izbrisane po uveljavitvi ZPUOOD. Z uveljavitvijo citirane odločbe Ustavnega sodišča je bila dokončno odpravljena neomejena osebna odgovornost vseh aktivnih družbenikov družb, izbrisanih po 17. 11. 2011.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00010553
URS člen 26. OZ člen 131, 131/1, 766.
odgovornost države za škodo - odgovornost države za ravnanje sodišča - izčrpanje pravnih sredstev - protipravno ravnanje - vzročna zveza - razsojena stvar - vodenje več ločenih postopkov - različna dejanska in pravna podlaga - pridobitev lastninske pravice na javni dražbi - odškodninska odgovornost odvetnika - mandatna pogodba z odvetnikom - protipravno ravnanje odvetnika - dolžna skrbnost odvetnika - predpostavke poslovne odškodninske odgovornosti
Ravnanje nosilca oblasti je protipravno takrat, ko odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti.
Čeprav je bila odločitev sodišča druge stopnje v prvem sojenju materialnopravno zmotna, kot to (posredno) ugotavlja tudi sodišče prve stopnje, po mnenju pritožbenega sodišča njegovega ravnanja ni mogoče opredeliti kot protipravnega po zgoraj opisanih merilih ustaljene sodne prakse.
Odvetnikova odškodninska odgovornost se presoja po splošnih pravilih, ki veljalo za (sklenjeno) mandatno pogodbo, upoštevaje vsa splošna pravila OZ o odškodninski odgovornosti in določila Zakona o odvetništvu. Odvetnik praviloma ne prevzame obveznosti za uspeh, temveč se zaveže le, da bo izpolnjeval merila dolžne skrbnosti. Osrednje vprašanje presoje odvetniške odgovornosti je standard dolžne skrbnosti, ki se zahteva od odvetnika. V postopanju pred sodiščem mora odvetnik med drugim uporabiti vse dovoljene ukrepe, ki bi lahko stranko pripeljali do uspeha in storiti vse, kar je v njegovi moči, da zaščiti svoje stranke. Sodišče kot predhodno vprašanje ugotavlja, ali bi tisto, kar bi moral odvetnik narediti, pa je opustil, stranki, ob normalnem teku stvari, prineslo uspeh v postopku.
ZPP člen 325, 354, 354/2, 436, 436/3. ZIZ člen 44, 44/3, 62, 62/2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predlog za izdajo dopolnilne sodbe - ugovor res iudicata - domneva umika tožbe
Sodišče prve stopnje je ponovno odločilo o isti stvari, ni pa odločilo, ali mora toženec poravnati tožnikovo terjatev, kot mu nalaga izpodbijani sklep o izvršbi v delu, ki ga izvršilno sodišče ni razveljavilo. Pravdni stranki bi v nastali procesni situaciji lahko predlagali izdajo dopolnilne sodbe (325. člen ZPP), vendar tega nobena od njiju ni storila, zato je nastopila domneva, da je tožnik tožbo v delu, ki se nanaša na zahtevano toženčevo plačilo denarne terjatve, umaknil.
prodajna pogodba - bistvene sestavine pogodbe - odgovornost za stvarne napake - stvarna napaka - izpolnitev z napakami - klavzula videno - kupljeno - manjša količina - delna neizpolnitev - pravice kupca
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka s tem, ko je podpisala klavzulo videno kupljeno, pristala na morebitne stvarne napake predmetov nakupa, sicer drži, vendar pa gre pri tej zadevi za količino in torej delno neizpolnitev, in ne za stvarne napake.