sodba na podlagi pripoznave - odločitev o pravdnih stroških - vračilo sodne takse - sodne takse
V konkretnem primeru se je postopek končal delno zaradi umika tožbe po razpisu naroka za glavno obravnavo, delno zaradi izdaje sodbe na podlagi pripoznave šele po zaključku prvega naroka za glavno obravnavo. Zato ni podlage za vračilo plačane sodne takse tožniku po prvem odstavku 36. člena ZST-1 in posledično tudi ne za znižanje stroškov postopka.
izvajanje dokazov - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - način nastanka poškodb
Pritožbeno sodišče je na podlagi podatkov v spisu ugotovilo, da je že v odgovoru na tožbo toženka zatrjevala še, da utrpela poškodba tožnice ne ustreza zatrjevanemu načinu nastanka in je kot dokaz za to svojo trditev predlagala izvedbo dokaza z izvedencem sodne medicine. Ta tožbena trditev pa je odločilno sporno dejstvo, sodišče prve stopnje pa se do tega zatrjevanega dejstva še ni opredelilo, niti ga ni obravnavalo in razčistilo, to dejstvo pa je sicer odločilno za presojo utemeljenosti zahtevka po temelju.
Upoštevaje, da je potrebno plačati sodno takso v socialnih sporih premoženjske narave, med katere sodi tudi odškodninski spor, je sodišče prve stopnje tožnici izdalo plačilni nalog za plačilo takse za pritožbo. Ker se tožnica s plačilnim nalogom ni strinjala in je z isto vlogo uveljavljala oprostitev plačila takse, kljub pravilno izdanem plačilnem nalogu, ni mogoče ugovora zoper plačilni nalog zavrniti in ga hkrati šteti kot predlog za oprostitev plačila takse.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze - dolžnostno ravnanje v cestnem prometu - načelo defenzivne vožnje - ugotavljanje dejanskega stanja
Vzročna zveza ni prekinjena že zgolj zaradi ravnanja druge osebe, kakor to izhaja iz večjega dela pritožbe, ki se osredotoča na kršitve cestnih predpisov s strani oškodovanca. Z vidika obtoženkinih ravnanj je odločilna presoja, ali je kljub motoristovi vožnji, vendarle imela objektivno možnost, da v skladu z načelom defenzivne vožnje sanira njegovo kršitev z izpolnitvijo svojega dolžnostnega ravnanja (pogledi v ogledalo in nazaj) ter tako prepreči prometno nesrečo. V konkretnem primeru sta ključni vprašanji, ali je bilo prehitevanje motorista za obtoženko objektivno predvidljivo in ali bi lahko preprečila nesrečo.
Ob smiselni uporabi 3. točke prvega odstavka 31. člena ZSVarPre, v primeru, ko upravičenec živi na istem naslovu kot druge osebe, ki niso družinski člani po ZUPJS, prebivanje na istem naslovu v istem gospodinjstvu, lahko pomeni tudi porazdelitev stroškov. Glede na okoliščine konkretnega primera, ko gre za skupno bivanje tožnice z materjo, je tožena stranka zakonito uporabila prosti preudarek glede znižanja denarne socialne pomoči.
Pritožnik utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje ni z besedilo omenilo devet izvedenih dokazov oziroma zaslišanja prič, ki po trditvah pritožbe pritrjujejo pritožniku. Sodba tudi nima razlogov o dodatni trditveni podlagi tožeče stranke v zvezi z možnostjo izvrševanja pogodbe o dosmrtnem preživljanju in porabe sredstev zapustnice. Gre torej za absolutno bistveno kršitev določb ZPP iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zmotno pa meni pritožba, da pogodbe o dosmrtnem preživljanju ni mogoče izvrševati tako, da poleg toženke za bolno babico skrbijo tudi vnuki.
spor o pristojnosti - pristojnost okrajnega sodišča - pristojnost okrožnega sodišča - gospodarski spor - vrednost spornega predmeta - stranke postopka - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - fizične osebe - predmet spora - vplačila v rezervni sklad
Okrajna sodišča so pristojna za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 20.000,00 EUR (prvi odstavek 30. člena ZPP). V obravnavanem sporu tožeča stranka zahteva plačilo zneska 754,00 EUR s pripadki. Okrožno sodišče bi bilo pristojno odločati v tem sporu, ne glede na vrednost spornega predmeta le, če bi šlo za gospodarski spor (7. točka drugega odstavka 32. člena ZPP), za kar pa v konkretnem primeru ne gre. V tožbi navedeni etažni lastniki so fizične osebe, ki nimajo statusa samostojnega podjetnika, predmet spora med tožečo in toženo stranko pa so vplačila v rezervni sklad večstanovanjske zgradbe v L., v kateri ima toženec v lasti stanovanje.
ZDSS-1 člen 24.. ZUPPJS16 člen 12.. ZDDO člen 39.. URS člen 14, 52.. ZUPPJS17 Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2017 in drugih ukrepih v javnem sektorju (2016) člen 10, 12, 12/1, 13.
Tožnica uveljavlja, da je šlo za diskriminacijo iz razloga starosti in invalidnosti, vendar je potrebno ugotoviti, da tožnici ni bil omejen dopust zaradi starosti in invalidnosti, pač pa ob seštevku vseh kriterijev za odmero dopusta skupaj, ki jih je tožnica izpolnjevala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00010483
SZ-1 člen 87, 90, 103. OZ člen 17, 17/2, 35. ZPP člen 12.
neprofitno najemno razmerje - najemna pogodba za neprofitno stanovanje - najemna pogodba za nedoločen čas - najemna pogodba za določen čas - podaljšanje najema za določen čas - odpoved najemnega razmerja - odpoved najemne pogodbe za neprofitno stanovanje - ničnost - ničnost najemne pogodbe - javni razpis - javni interes - pomoč prava nevešči stranki
Če najemna pogodba za neprofitno stanovanje ni sklenjena po postopku, kot ga določa 87. člen SZ-1, nima pravnega učinka. Če pa je sklenjena po postopku, kot ga določa 87. člen SZ-1 za določen čas, na podlagi drugega odstavka 17. člena OZ velja, da je sklenjena za nedoločen čas.
izvršba na nepremičnine - prodaja dolžnikove nepremičnine na javni dražbi - namen izvršilnega postopka - prenehanje terjatve zaradi plačila - poplačilo upnika pred dražbo - delni umik predloga za izvršbo - domik in izročitev nepremičnine - napake pri dražbi - prednost dolžnikove lastninske pravice pred kupčevo pričakovalno pravico
Upnik je bil torej glede na dne 25. 10. 2017 opravljeno plačilo v višini 86.060,44 EUR v celoti poplačan, s tem pa je bil cilj in namen izvršilnega postopka dosežen. Upnikova terjatev je bila tako poplačana (že) 25. 10. 2017, to je pred opravo dražbe 26. 10. 2017. Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da je bila dražba izvedena nepravilno, saj v trenutku njene izvedbe terjatev upnika do dolžnice ni več obstajala. Že s samim poplačilom upnikove terjatve se izvršilni postopek konča, pri čemer ZIZ izdaje posebnega sklepa ne predvideva, vse aktivnosti sodišča za opravo izvršbe oziroma vodenje postopka, razen odločanja o stroških (sedmi odstavek 38. člena ZIZ), pa s trenutkom poplačila prenehajo. Ob tem pritožbeno sodišče še dodaja, da okoliščina, ki kupcu preprečuje pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, tako ni nastala naknadno po pridobitvi pričakovalne pravice, temveč je obstajala že pred tem. Z dosegom cilja in namena izvršbe sodišče nima več podlage za opravo nadaljnjih izvršilnih dejanj - opravo javne prodaje nepremičnine, podelitev pričakovalne pravice kupcu in posledičen poseg v lastninsko pravico dolžnice. V konkretni situaciji (poplačilo upnika pred dražbo), ko konkurirata pričakovalna lastninska pravica kupca in obstoječa lastninska pravica dolžnice, tehtanje le-teh brez dvoma pokaže, da bi pomenila izguba lastninske pravice dolžnice na nepremičnini nedvomno večji poseg v njen ustavnopravno zavarovan položaj, kot za kupca izjalovitev pričakovanja, da bo šele postal lastnik nepremičnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00011143
OZ člen 35, 117, 239, 239/1, 239/2, 240, 243, 246, 247, 247/3, 253. ZPP člen 8, 214, 286.
prestop športnika v drug klub - prestop v drug klub - podjemna pogodba - ničnost pogodbe zaradi predmeta - izpolnitev pogodbe - neizpolnitev pogodbe - nemožnost izpolnitve - pogodbena odškodninska obveznost - razdor pogodbe - odstop od pogodbe - pogodbena kazen - mednarodni element v razmerju - dokazna ocena - primeren dokaz - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga
Prestope košarkarjev urejajo pravila FIBE, ki morajo biti implementirana v pravila košarkarskih zvez, članic FIBE. Tudi pravila FIBE so zato kot pogodbeno pravo materialnopravna podlaga za razsojo v tej zadevi. Tožena stranka je v spis vložila prevod pravil FIBE v delu, ki se nanaša na prestop mladih košarkarjev. Ker je sodišče prve stopnje dvomilo v zatrjevanja tožene stranke, da je predložila v času sklenitve pogodbe veljavna pravila, bi moralo toženi stranki omogočiti dokazovanje, ali so v spis vložena takrat veljavna pravila.
Sodišče prve stopnje je pravilno nagrado in nadomestilo za stroške priznalo izvedenskemu organu v sestavi dveh specialistov. Ne glede na to, kaj je bil predmet dopolnilnega mnenja, je za izvedensko mnenje in vsa dopolnilna mnenja določen izvedenski organ in ne le posamezen izvedenec oziroma specialist. Posledično pa je tudi upravičen do nagrade in nadomestila za stroške izvedenski organ in ne specialist posameznik.
Navedena dva prekrška sta v navideznem idealnem steku, saj so vsi zakoniti znaki drugega prekrška (deseti odstavek 101. člena ZPrCP) zajeti v prvem prekršku (deveti odstavek 27. člena ZPrCP), oziroma so vsi zakoniti znaki drugega prekrška konzumirani v zakonitih znakih prvega prekrška iz izreka izpodbijane sodbe. Na tak način je celotna prepovedana količina enega dejanja oziroma prekrška vsebovana v drugem, saj pri prvem prekršku obdolženec ni ravnal po predpisanem znaku pooblaščene uradne osebe oziroma policista, ki ga je ustavljal in na tak način ni zadostil namenu policista, da obdolženec vozilo ustavi in omogoči postopek, za povsem isti namen policistov pa gre v zvezi z obdolženčevo nadaljnjo vožnjo osebnega avtomobila, ko so mu policisti s službenim vozilom in modro svetilko ter kratkimi zvočnimi znaki s sireno sledili in gre za njihov isti namen, da obdolženec z vozilom ustavi in omogoči postopek, prav tako pa gre tudi za obdolženčevo isto vožnjo istega osebnega avtomobila na isti lokaciji, kar utemeljuje zaključek, da gre v obravnavani zadevi med navedenima dvema prekrškoma za navidezni idealni stek in drugačna ocena pomeni zgolj neupravičeno kopičenje prekrškov.
Zakonske določbe tretjega odstavka 24. člena ZOro-1, ki predpisuje, da posameznik ne sme nositi ali prenašati orožja, kadar je pod vplivom alkohola ali mamil, oziroma v takem psihičnem stanju, da očitno ni več zanesljiv, ni mogoče tolmačiti tako, da so navedeni pogoji, pod katerimi se ne sme nositi ali prenašati orožja, predpisani kumulativno, to je na eni strani alkohol ali mamila, hkrati pa tudi takšno psihično stanje posameznika, da (zgolj) zaradi alkohola ali mamil očitno ni več zanesljiv.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00010425
Direktiva 2000/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. maja 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju avtomobilske odgovornosti, ki spreminja Direktivi Sveta 73/239/EGS in 88/357/EGS (Četrta direktiva o zavarovanju avtomobilske odgovornosti) člen 3, 4, 4/1, 6, 6/1, 7, 7-b, 7-c. ZOZP člen 42m, 42m/2.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) - škoda iz prometne nesreče v tujini - odškodninski urad - tožba zavarovanca zoper odškodninski urad - predpravdni odškodninski zahtevek - predpravdni odškodninski zahtevek kot materialna predpostavka - pasivna legitimacija slovenskega zavarovalnega združenja
Napačno je stališče sodišča, da je potrebno besedo „lahko“, ki jo vsebujeta tako drugi odstavek 42.m člena ZOZP kot tudi 7. člen Direktive 2000/26/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 16. 5. 2000 tolmačiti tako, da ima oškodovanec (kadar ni moč identificirati vozila, ki mu je povzročilo škodo v drugi državi članici EU) možnost, da zaprosi za odškodnino (odškodninski organ) v državi članici svojega stalnega prebivališča, da pa obenem vložitev direktne tožbe na škodni sklad (organ) v tisti državi članici, v kateri se je nesreča pripetila, ni dopustna.
V primeru iz 7. člena Direktive mora oškodovanec nujno predhodno (pred vložitvijo tožbe) nasloviti odškodninski zahtevek na odškodninski organ.
prodajna pogodba - bistvene sestavine pogodbe - odgovornost za stvarne napake - stvarna napaka - izpolnitev z napakami - klavzula videno - kupljeno - manjša količina - delna neizpolnitev - pravice kupca
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka s tem, ko je podpisala klavzulo videno kupljeno, pristala na morebitne stvarne napake predmetov nakupa, sicer drži, vendar pa gre pri tej zadevi za količino in torej delno neizpolnitev, in ne za stvarne napake.
Po ustaljenem stališču sodne prakse se določbe ZKP o hišni preiskavi za preiskavo vozila uporabljajo v primeru, ko gre za preiskavo skritih prostorov prevoznih sredstev, pregled vozila samo s čutili, kar izpostavlja pritožnica, pa se nanaša na pregled prevoznih sredstev na podlagi drugega odstavka 148. člena ZKP, ko policisti pregledujejo njihovo notranjost.
V določilih ZKP o ogledu soglasje lastnika stvari za opravo tega preiskovalnega dejanja ni predpisano.
Snemanje pogovora med udeleženci, ne glede na to, ali se odvija na javnem kraju ali v zaprtem prostoru, in ne glede na vsebino pogovora, pomeni poseg v komunikacijsko zasebnost, če osebe, ki v pogovoru sodelujejo, ne dajo dovoljenja za snemanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00010683
ZPP člen 286, 337, 337/1. OZ člen 179.
nepremoženjska škoda - odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - višina odškodnine - sprememba tožbe - razširitev tožbenega zahtevka - sukcesivno nastajajoča škoda - zastaranje sukcesivne škode - pretrganje zastaranja - vzročna zveza - škodni dogodek kot sprožilni dejavnik - prometna nesreča - doktrina jajčne lupine - neme degenerativne spremembe - predhodne zdravstvene težave - osebne lastnosti oškodovanca - profesionalno ukvarjanje s športom
Oškodovanca je treba sprejeti takega, kot je. Tožnica je imela zaradi ukvarjanja z vrhunskim športom (profesionalna košarkarica) in zaradi svoje višine (195 cm) degenerativne spremembe, ki pa so bile neme in bi bile neme še vsaj deset let, če ne bi prišlo do sprožilca - škodnega dogodka. Čim je tako, za vso škodo, nastalo tožnici, odgovarja tisti, ki je odgovoren za sprožilec teh njenih, sicer dotlej nemih zdravstvenih težav.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL00010333
OZ člen 179. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
okrnitev časti in ugleda - razžalitev dobrega imena in časti - odškodnina za duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - objektivna žaljivost - neresnična in žaljiva obdolžitev - negativna vrednostna sodba - ugotavljanje namena zaničevanja - glede na vse okoliščine primera - izjava na naroku - sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih
Toženka je na naroku glavne obravnave izrekla, „da je tožnik psihopat ter da ji je grozil, da jo bo ubil“ in „da je tožnik psihično bolan, da rabi pomoč in da laže, laže in naklada“. Sodišče prve stopnje je tožniku zaradi izrečenih besed priznalo denarno odškodnino v višini 4.000,00 EUR.
Vsak poseg v ugled določene osebe ni nedopusten. Meja med dovoljenim in nedovoljenim je odvisna od vsebine izrečenega ter ali gre za izrekanje trditev o dejstvih ali za izražanje mnenj, kritik in vrednostnih sodb. Pri presoji pravnega standarda žaljivosti je treba upoštevati vse okoliščine primera. Pri presoji objektivne žaljivosti je treba izrečeno vedno presojati kot celoto. Besede, ki jih je izrekla toženka, je treba umestiti v konkretno dogajanje med pravdnima strankama. Odnos med njima je bil problematičen zaradi predhodnih dogodkov, tudi kazenske obsodbe tožnika. Ves ta kompleksni sklop okoliščin bi moralo prvo sodišče upoštevati in napraviti ustrezno presojo.
Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do zatrjevanj toženke o tožnikovih grožnjah, da jo bo ubil. Zatrjevala je, da ji je tožnik iz gozda grozil, kot dokaz pa je predložila elektronska sporočila. Sodba o tem nima razlogov. Tako še ni mogoč zaključek, da je toženka podala izjavo z namenom zaničevanja, kar bi dokazovalo zatrjevani poseg v čast in dobro ime tožnika v obliki razžalitve, oz. da je njena izjava neresnična in zadosti standardu žaljive obdolžitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŠTVA - OBRT - USTAVNO PRAVO
VSL00010772
URS člen 2, 42, 42/2. ObrZ člen 33, 37, 38, 38/4. ZDru-1 člen 14.
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije - pravna oseba javnega prava - članstvo v zbornici - izključitev iz članstva - izključitev člana - izključitev člana iz društva - sklep o izključitvi - neobrazloženost sklepa - statut - analogija - opustitev dolžnega ravnanja - pravica do združevanja - varstvo pravic strank v postopku - procesna jamstva - pravica do izjave - pravica do ugovora - disciplinski postopek - pošten postopek
V postopku odločanja o izključitvi iz članstva morajo biti zagotovljena minimalna procesna jamstva, ki so sestavni del vsakega pravno urejenega postopka. Táko je utrjeno stališče sodne prakse glede disciplinskih postopkov, ki tečejo znotraj društev. Še toliko bolj navedeno velja za toženko kot združenje, katerega namen je prav tako kot pri društvih uresničevanje skupnih interesov, poleg tega pa mu zakon daje položaj pravne osebe javnega prava in mu podeljuje izvrševanje javnih pooblastil.
Temeljna sestavina poštenega postopka je možnost prizadete (obdolžene) osebe, da se izreče o očitanih ravnanjih, katerih posledica bi bil lahko izrek disciplinske sankcije. Da bi se bil tožnik lahko branil zoper očitke, ki naj bi jih bil upravičeni predlagatelj naslovil zoper njega, bi moral biti z njimi predhodno seznanjen.
Pred odločitvijo UO OPZS se tožnik o očitkih sploh ni imel možnosti izreči; pred odločitvijo skupščine OPZS je ugovor sicer vložil, vendar člani skupščine z njim niso bili seznanjeni; iz razlogov sklepa ni razvidno, da bi skupščina vsebinsko obravnavala tožnikove ustno predstavljene ugovorne navedbe. Vsebina sklepa skupščine je enaka sklepu UO, tožnikove navedbe iz ugovora pa so zavrnjene kot nepomembne. Iz obrazložitve torej ni razvidna kakršnakoli opredelitev do tožnikovih navedb, s katerimi je nasprotoval izključitvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00010687
ZPP člen 8, 224, 224/1, 224/4.
dokazna ocena - trditveno in dokazno breme - zapisnik o inšpekcijskem pregledu - predvajanje glasbe - javno predvajanje avtorskih glasbenih del
Ker sta bila izpoved terenskega zastopnika ter zapisnik, ki ga je napravil ob terenskem ogledu, dokazni temelj tožbenih trditev, je, ko je sodišče prve stopnje omajalo verodostojnost teh dveh dokazov, uspeh tožbenih trditev ostal na trhlih nogah. Že to bi ob dejstvu, da tožeča stranka nosi dokazno breme, pravzaprav zadoščalo za zavrnitev tožbenega zahtevka. Stranka, ki svojih trditev ne uspe dokazati prek izvedbe lastnih dokazov, tj. teh, katerih izvedbo je sama predlagala, namreč zelo težko uspe v postopku tako, da se sklicuje na dokazni rezultat, ki ga je prinesla izvedba dokazov, predlaganih s strani nasprotne stranke.