določitev preživnine - potrebe mladoletnega otroka - odmera potrebnih stroškov - odvzem starševske skrbi - izvenšolske dejavnosti - plačilo računa za mobilni telefon
Bistveno je, da odmerjena preživnina omogoča zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka na daljši rok (190. člen DZ), torej, da zajema stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb.
sklep o ustavitvi postopka - prenehanje stranke - stranska intervencija - ponovno odločanje o isti stvari - ne bis in idem
Ker je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ponovno odločilo o isti stvari (ustavitev postopka zaradi prenehanja prve toženke po sklepu Okrožnega sodišča v Krškem St .../2017 z dne 22. 6. 2018 in posledično prenehanje stranske intervencije B., d. o. o.) med istimi strankami, je prekršilo pravilo prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari (ne bis in idem, 12. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Glede na navedeno je bilo treba pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP).
odločitev o pravdnih stroških - stroški zastopanja stranke - soglasje k umiku tožbe - vrednotenje odvetniških storitev - nagrada za pripravljalno vlogo - preveritev potrebnosti vlog - obrazloženost vloge
Soglasje k umiku tožbe s priglasitvijo pravdnih stroškov je prvo sodišče pravilno vrednotilo s 50 točkami, v skladu s 4. točko tar. št. 19 OT.
stroški v nepravdnem postopku - utemeljenost predloga po zpnd - odločanje o stroških po prostem preudarku
Pravilno je stališče v izpodbijanem sklepu, da šibek premoženjski položaj nasprotnega udeleženca ni okoliščina, ki bi ga razbremenjevala dolžnosti povrnitve stroškov predlagateljev. Ker so bili razlogi za uvedbo postopka na pritožnikovi strani, nima nobene teže v pritožbi izpostavljeno dejstvo, da so postopek začeli oni.
skrbništvo za poseben primer - postavitev skrbnika za poseben primer - predlog stranke - dvom v procesno sposobnost stranke - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kontradiktornost
Pravilno zastopanje procesno nesposobnih strank kot oseb, ki niso sposobne same skrbeti za svoje pravice in interese, ni le v interesu prizadete stranke same, temveč tudi v javnem interesu in je izraz načela socialne države. Omejitev poslovne oz. pravdne sposobnosti je hud poseg v osebnostne pravice posameznika. Zato mora biti odločitev o tem sprejeta po temeljito izvedenem dokaznem postopku, v katerem so osebi zagotovljene postopkovne varovalke. Sodišče mora pretehtati, ali je glede na okoliščine primera zaradi varstva ustavne pravice do učinkovitega sodnega varstva utemeljeno poseči v ustavno pravico do zasebnosti in kontradiktornosti.
ZJU člen 16, 16/3.. ZDR-1 člen 148, 148/5.. ZDSS-1 člen 23, 23/1.. KPJS člen 7, 8, 40, 40/1, 40/2.. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 16, 16/8.. ZODPol člen 2.
kolektivni delovni spor - kršitev kolektivne pogodbe - procesna predpostavka za vložitev tožbe - dodatek za izmensko delo - razlaga kolektivne pogodbe - specialen predpis - sprememba sodbe
Nasprotna udeleženka v pritožbi utemeljeno graja stališče sodišča prve stopnje, da je izmena nedeljiva in da dodatek za izmensko delo pripada javnemu uslužbencu za celo izmeno, ne le za določene ure izmene. Že predlagatelj sam z dajatvenim zahtevkom ni zahteval dodatka za celo izmeno, ampak le za del popoldanske izmene od 12.00 ure dalje (namesto od 14.00 ure, kot ga je nasprotna udeleženka obračunavala). Tudi iz obrazložitve sodbe VS RS VIII Ips 20/2020 ne izhaja, da je izmena nedeljiva in da pripada delavcu dodatek za celo izmeno, ampak da ni mogoče za neizmensko delo priznati dodatka za čas po 14.00 (ali 12.00 uri), ker je določeno, da se sicer takrat začne popoldanska izmena oziroma upravičenost do dodatka za popoldansko izmeno. Določbe osmega odstavka 16. člena KPP, ki opredeli izmensko delo, ni mogoče razumeti drugače, kot da za čas pred 14.00 uro dodatek za izmensko delo ne pripada.
Četudi je sodišče prve stopnje sledilo toženčevi trditvi, da ima zoper tožnico stvarnopravni zahtevek, o katerem sodišče še ni odločilo, oziroma bo ta predmet novega postopka, je pravilno presodilo, da je to pravno neupošteven ugovor v tem sporu, ker toženec ni dokazal, da solastninsko pravico že ima, dokazala je lastninsko pravico tožnica, pričakovanje solastninske pravice pa tožencu ne daje lastniških upravičenj. Toženec bi glede na določbo 93. člena SPZ lahko uspešno nasprotoval tožbenemu zahtevku, če bi zatrjeval in tudi dokazal ugovor dobrovernega lastniškega posestnika (da je užitkar, da je zakupnik, da je najemnik, da je zastavni upnik, da je imetnik služnostne pravice rabe stanovanja, da je fiduciant, da je kupec pri prodaji s pridržkom lastninske pravice … ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00056646
OZ člen 131, 153, 171, 174, 179, 965. ZPP člen 8, 212.
odškodninska odgovornost zavarovalnice - prometna nesreča - odgovornost na podlagi zavarovanja avtomobilske odgovornosti - odgovornost za škodo, ki jo povzroči zavarovano vozilo - objektivna odgovornost - alkoholiziranost voznika motornega vozila - znaki alkoholiziranosti - zaznava - poškodbe sopotnika v vozilu - sopotnik pod vplivom alkohola - soprispevek sopotnika - nepripetost z varnostnim pasom - omejitev zahtevka zaradi vedenja oškodovanca za alkoholizirano stanje voznika - dokazna ocena vseh dokazov - dokazno breme - hude telesne poškodbe - nepremoženjska škoda - odmera denarne odškodnine - primarni in sekundarni strah - odmera odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - dolgotrajno zdravljenje poškodb - premoženjska škoda - skupna višina odškodnine
Nobenega dvoma ni o tem, da je odgovornost toženke za svojega zavarovanca objektivna, saj je vozilo proti udeležencu v prometu nevarna stvar. Ne more biti dvoma niti o tem, da je objektivna odgovornost podana tudi v primeru, ko se udeleženec v času nesreče nahaja v vozilu, zato je sodišče pravilno uporabilo 153. člen OZ. Je pa zmotno zaključilo, da ob upoštevanju standarda skrbnosti povprečnega človeka, tožnik ni mogel presoditi, ali je voznik vinjen, ker je ta kazal le manjše znake alkoholiziranosti in ne očitnih. Iz zgoraj ugotovljenega dejanskega stanja nedvoumno izhaja, da so bili znaki alkoholiziranosti pri vozniku vidni. Tudi če je določene znake pri vozniku pripisati šoku zaradi prometne nesreče, pa v nobenem primeru ni mogoče pripisati prometni nesreči vonja po alkoholu, kar je policist A. A. potrdil v tem postopku ob svojem zaslišanju. Ta vonj je potrdil tudi zdravnik približno uro po prometni nesreči. Tožnik je v trenutku, ko se je vsedel v vozilo, lahko pri vozniku zaznal vsaj vonj po alkoholu, če ne tudi drugih znakov, ki so bili zaznavni.
V primeru soprispevka zaradi okoliščine, ker sopotnik presede k vinjenemu vozniku, ne da bi predhodno skrbno preveril, ali to lahko stori brez škode za svoje zdravje in življenje, so lahko podani različni dejanski položaji, pritožbeno sodišče pa pritrjuje toženki, da je v tem primeru utemeljen tožnikov soprispevek v višini 20 %, saj v obravnavani zadevi ne gre za tako imenovano ekscesno popivanje, kjer je sodna praksa z najnovejšo odločitvijo revizijskega sodišča soprispevek povišala na 50 %.
Toženka ima prav, da se privezanost z varnostnim pasom ne domneva, a kadar z izvedenimi dokazi ni mogoče ugotoviti dejanskega stanja, je treba uporabiti pravilo o dokaznem bremenu. Dokazno breme pa pomeni, da trditve vedno dokazuje stranka, ki jih podaja. Toženka podaja ugovor soprispevka ter zatrjuje, da tožnik z varnostnim pasom ni bil pripet, zato je bilo dokazno breme, da to dejstvo dokaže, na njej. Tudi če se v obravnavanem primeru dokazno breme zaradi težavnosti dokazovanja zniža na stopnjo nadpolovične verjetnosti, ob izvedenih dokazih ni mogoče govoriti, da je toženka s takšno verjetnostjo dokazala, da tožnik z varnostnim pasom ni bil pripet.
Sodišče določa odškodnino po posameznih postavkah, a je odškodnina enotni pojem in je treba presoditi, ali je pravilno prisojen končni skupni znesek, ne glede na to, da lahko posamezne postavke med primerljivimi zadevami delno odstopajo.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4, 90.. ZPIZ-2 člen 70.. Pravilnik o načinu dela Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi (2005) člen 4, 4/2.. Navodilo o spremembi Navodila za izpolnjevanje obrazca prijave v zavarovanje za invalide (2005) člen 8.
ustrezno delovno mesto - pravica do premestitve - diskriminacija - III. kategorija invalidnosti - odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti
Prvostopenjsko sodišče je pravilno obrazložilo, da je prilagoditev delovnega mesta invalidu predvidena le, če mu je priznana pravica do poklicne rehabilitacije (70. člen ZPIZ-2), ki pa tožnici ni bila. Tako po odločbah ZPIZ z dne 18. 3. 2019 in 16. 9. 2019 kot po pravnomočni sodbi socialnega sodišča ji je bila priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto, zato ji toženec nadaljnjega dela na delovnem mestu vzgojiteljica predšolskih otrok - pomočnica vzgojitelja ne more in ne sme več zagotavljati.
Izdaja plačilnega naloga ni vezana na pravnomočnost odločitve o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse (v tem smislu, da plačilnega naloga prej ni mogoče izdati). V primerih kot je konkretni, ko je bilo tretji tožnici kot taksni zavezanki s sklepom omogočeno obročno plačilo sodne takse, sta sklep (v delu, ki se nanaša na obročno plačilo) in ustrezen plačilni nalog (v katerem je višina taksne obveznosti določena in razdeljena na obroke) vsebinsko gledano celota. Taksni zavezanec lahko morebitne napake pri odmeri sodne takse s plačilnim nalogom uveljavlja v okviru ugovornega (ne pritožbenega) postopka. Ker plačilni nalog še ni bil izdan, pritožbe ni bilo mogoče obravnavati kot ugovor in jo odstopiti v odločanje sodišču prve stopnje.
stroški kazenskega postopka - oškodovanec kot tožilec
Tako za obdolžence kot ostale udeležence postopka se uporablja določba četrtega odstavka 95. člena ZKP, po kateri sme sodišče udeleženca oprostiti plačila/povrnitve stroškov kazenskega postopka, če bi bilo zaradi njihovega plačila ogroženo vzdrževanje udeleženca ali oseb, ki jih je udeleženec dolžan vzdrževati.
sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi - ničnost sporazuma - odjava iz obveznega zavarovanja
Sodišče je utemeljeno verjelo tožniku, da se mu toženka vse do 3. 6. 2020 ni oglasila, da ga je nekdo poklical, ali je pripravljen podpisati sporazum o prenehanju delovnega razmerja, česar pa tožnik ni želel. Pravilna je tudi ugotovitev, da tožnik dne 31. 5. 2020 sporazuma ni podpisal, saj ni logično in življenjsko, da bi toženka dne 3. 6. 2020 od njega zahtevala, da spoštuje ustni dogovor, če naj bi pisnega podpisal dne 31. 5. 2020.
preprečevanje nasilja v družini - nujni postopek - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - psihično nasilje - fizično nasilje - žrtev nasilja v družini - prepoved približanja kraju ali določeni osebi - prepoved objave vsebin - objava osebnih podatkov - posredovanje dokumentov - sodni spis - javna objava podatkov - pravica do svobode izražanja - pravica do vpogleda v spis - nujnost in sorazmernost ukrepa
Postopki po tem zakonu so nujni in prednostni (četrti odstavek 22.a člena ZPND), saj lahko le tako učinkovito zaščitijo žrtev nasilja, izrečeni ukrepi pa so začasni. Prav zaradi zagotavljanja učinkovitosti varstva je dokazni standard nižji in zadostuje že, da so dejstva, na katerih temelji odločitev sodišča, izkazana z verjetnostjo. Ker morajo sodišča postopati hitro, v teh postopkih ni mesta za izvajanje dokazov z izvedenci, s katerimi bi udeleženci izkazovali mehanizem nastanka poškodbe, temveč mora sodišče oceniti, ali je predlagatelj žrtev takšnega nasilja v družini, da je poseg države s prisilnimi ukrepi v zasebnost in osebnostne pravice posameznika utemeljen. Vsak konfliktni odnos med bivšima partnerjema ali družinskimi člani še ne predstavlja takšnega nasilja, da bi upravičeval izrek ukrepa, temveč mora sodišče najti mejo med konfliktnimi odnosi, ki jih udeleženci lahko razrešijo sami, in tistimi, kjer žrtev pred nasiljem potrebuje posebno zaščito.
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da bi sodišče v tem postopku moralo varovati vsako "ogroženost posameznikovih pravic", temveč je njegov namen zaščita žrtev družinskega nasilja pred samovoljo in nasiljem, ki za odvrnitev terja sodno intervencijo.
Ob ugotovitvi sodišča, da se je predlagateljica na področju, kjer je lahko pričakovala srečanje z enim ali obema nasprotnima udeležencema in kjer nima svoje obdelovalne površine, pojavila z nevarnim orodjem (vejnikom), da se je z njim neposredno približala prvemu nasprotnemu udeležencu in ga ni želela spustiti, temveč se je z njim prerivala, pri čemer gre za starejšega človeka (72 let), je pravilen zaključek, da gre za obliko nasilja, pred katero je treba prvega nasprotnega udeleženca zaščititi. In sicer ne glede na to, da je bila v dogodku poškodovana tudi predlagateljica sama. Sodišče je ob tem upoštevalo načelo sorazmernosti ukrepa ter ga omejilo le na dovozno pot do ranča, saj je ugotovilo, da do večine konfliktnih situacij prihaja prav na tej poti, kar je predvsem povezano s prihodom ali odhodom oziroma (namenoma) neustreznim parkiranjem udeležencev spora. Predlagateljici z ukrepom ne bo bistveno oteženo vsakodnevno življenje, niti ne omejena njena pravica do osebne svobode, saj ji je približevanje omejeno le v razmerju do prvega nasprotnega udeleženca na ozkem področju.
Zgolj dejstvo, da so praviloma sodne obravnave javne (kar ne velja za obravnave v postopku ZPND, kot določa šesti odstavek 22.a člena), predlagateljici ne daje pravice, da na spletu objavlja dokumente iz sodnih postopkov, v katerih je udeležena. Glede posameznih postopkov pravico do vpogleda v spis urejajo postopkovni zakoni, ki tretjim osebam omogočajo vpogled le, če izkažejo upravičen interes. Odločitev sodišča, ki je predlagateljici prepovedalo objavljanje dokumentov iz sodnih in upravnih spisov (in ne poročanja o poteku obravnav), je torej materialnopravno pravilna ter ne posega v predlagateljičino svobodo izražanja, ki je v tem delu že zakonsko omejena, tako iz razloga vodenja postopka kot zaščite osebnih podatkov udeležencev.
spor o obsegu zapuščine - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - lastništvo nepremičnine - del nepremičnine - gospodarski objekt - zemljiškoknjižno stanje
Ker je med dediči nastal spor o obsegu zapuščine, je treba to sporno okoliščino razčistiti v pravdi. Zato je sodišče prve stopnje na podlagi prve točke prvega odstavka 212. člena ZD zapuščinsko obravnavo pravilno prekinilo, na podlagi prvega odstavka 213. člena ZD pa pravilno na pravdo napotilo pritožnika in še dve dedinji, ki sta pritrdili njegovim trditvam. Njihova pravica je namreč manj verjetna, saj je zapustnik v zemljiški knjigi vpisan kot solastnik do 1/10 te sporne parcele z objektom. Pritožnik bo imel v pravdi možnost dokazati povečano vrednost objekta, ki je pripadala njegovemu očetu, kot to zatrjuje v pritožbi, ter bodo morale biti najprej v pravdi razčiščene sporne okoliščine glede lastništva sporne parcele, šele nato bo mogoče zapuščinski postopek nadaljevati.
Četudi je sodišče prve stopnje ugotovilo obstoj mastnega madeža in na podlagi izvedenskega mnenja ugotovilo, da na mastnih tleh, kakršna so bila v čajni kuhinji, obstaja velika verjetnost zdrsa, je ugotovilo tudi, da so tla, kakršna so bila v čajni kuhinji, povsem ustrezna za prostore s tako namembnostjo, da zavarovancu toženke ni mogoče očitati nobene od tožbeno zatrjevanih opustitev dolžne skrbnosti in s tem krivdne odgovornosti. Seveda je pravilno presodilo tudi, da ni objektivne odgovornosti toženkinega zavarovanca, kar je tožnica zatrjevala v tožbi, v pritožbi pa ne izpodbija pravilnosti presoje sodišča prve stopnje.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - spolno občevanje - drugo spolno dejanje - prizadetost spolne nedotakljivosti
O spolnem občevanju oz. drugem spolnem dejanju je moč govoriti tedaj, kadar pride do neposrednega stika teles obtoženca in oškodovane osebe tako, kakor je bilo to tudi v konkretnem primeru.
prenos krajevne pristojnosti - videz nepristranskosti - običajni kolegialni odnosi
Na objektivni videz nepristranskosti je treba zlasti paziti na majhnih sodiščih in v vsakem posamičnem primeru presoditi, ali je odnos med zaposlenimi takšne narave in stopnje, da bi utegnil vzbujati dvome v nepristranskost sojenja na tem sodišču.
Ker se pritožba ne sooči z razlogi izpodbijanega sklepa, ga je višje sodišče na podlagi določbo 350. člena ZPP preizkusilo le z vidika uradoma upoštevnih kršitev.