KPJS člen 39, 39/1, 39/1-11, 39/2.. ZPP člen 7, 212, 243.. ZIUZEOP člen 71.
dodatek za delo v rizičnih razmerah - epidemija - COVID-19 - dokazovanje z izvedencem
Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjsko presojo, da tožnica v vtoževanem obdobju ni opravljala dela v nevarnih pogojih v smislu drugega odstavka 39. člena KPJS. Na razglašeno epidemijo se je toženec ustrezno odzval z uvedbo preventivnih ukrepov v delovnem procesu, ki so veljali tudi za tožnico. V zvezi z uporabo določbe, da pripada dodatek samo za tisti čas, ko delavec dela v nevarnih pogojih, pa je pravilna tudi prvostopenjska ugotovitev, da prav tako ni bilo mogoče ugotoviti, kdaj natančneje in koliko časa v okviru vtoževanega obdobja naj bi tožnica delala v pogojih, ki so po njenem mnenju nevarni (prijemanje ogrožujočega predmeta, dokumentacije, trajanje stika …).
stroški kazenskega postopka - oškodovanec kot tožilec
Tako za obdolžence kot ostale udeležence postopka se uporablja določba četrtega odstavka 95. člena ZKP, po kateri sme sodišče udeleženca oprostiti plačila/povrnitve stroškov kazenskega postopka, če bi bilo zaradi njihovega plačila ogroženo vzdrževanje udeleženca ali oseb, ki jih je udeleženec dolžan vzdrževati.
sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi - ničnost sporazuma - odjava iz obveznega zavarovanja
Sodišče je utemeljeno verjelo tožniku, da se mu toženka vse do 3. 6. 2020 ni oglasila, da ga je nekdo poklical, ali je pripravljen podpisati sporazum o prenehanju delovnega razmerja, česar pa tožnik ni želel. Pravilna je tudi ugotovitev, da tožnik dne 31. 5. 2020 sporazuma ni podpisal, saj ni logično in življenjsko, da bi toženka dne 3. 6. 2020 od njega zahtevala, da spoštuje ustni dogovor, če naj bi pisnega podpisal dne 31. 5. 2020.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - datum sodne razveze - denarno povračilo - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Ker tožnik do konca sojenja pred sodiščem prve stopnje ni postavil tožbenega zahtevka za plačilo denarnega povračila, niso bili izpolnjeni pogoji, da bi sodišče o njem odločilo (v izreku sodbe). Določba drugega odstavka 118. člena ZDR-1 sodišča ne upravičuje, da bi po uradni dolžnosti prisodilo odškodnino brez ustreznega zahtevka delavca. Lahko pa tak tožbeni zahtevek delavec še vedno uveljavljala s posebno tožbo (prim. VIII Ips 377/2008 z dne 6. 4. 2010, Pdp 25/2016 z dne 29. 6. 2016).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00056974
URS člen 29. KZ-1 člen 199, 199/1. ZDR-1 člen 4. 18. ZKP člen 18, 18/1, 371, 371/2, 445.
navzočnost strank na seji pritožbenega senata - dokazna ocena - načelo proste presoje dokazov - pravica do obrambe - pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca - zaslišanje priče - zavrnitev dokaznega predloga - zaposlovanje na črno - zakonski znaki kaznivega dejanja - način izvršitve kaznivega dejanja - konkretiziranost opisa kaznivega dejanja - elementi delovnega razmerja - domneva obstoja delovnega razmerja
V primeru, če delodajalec prijavo v obvezna socialna zavarovanja opusti, ko gre za zaposlitev dveh ali več tujcev z ustreznim dovoljenjem za delo ali tujcev, ki dovoljenja za delo sploh ne potrebujejo, izpolni prvo, in ne drugo izvršitveno obliko po prvem odstavku 199. člena KZ-1.
preprečevanje nasilja v družini - nujni postopek - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - psihično nasilje - fizično nasilje - žrtev nasilja v družini - prepoved približanja kraju ali določeni osebi - prepoved objave vsebin - objava osebnih podatkov - posredovanje dokumentov - sodni spis - javna objava podatkov - pravica do svobode izražanja - pravica do vpogleda v spis - nujnost in sorazmernost ukrepa
Postopki po tem zakonu so nujni in prednostni (četrti odstavek 22.a člena ZPND), saj lahko le tako učinkovito zaščitijo žrtev nasilja, izrečeni ukrepi pa so začasni. Prav zaradi zagotavljanja učinkovitosti varstva je dokazni standard nižji in zadostuje že, da so dejstva, na katerih temelji odločitev sodišča, izkazana z verjetnostjo. Ker morajo sodišča postopati hitro, v teh postopkih ni mesta za izvajanje dokazov z izvedenci, s katerimi bi udeleženci izkazovali mehanizem nastanka poškodbe, temveč mora sodišče oceniti, ali je predlagatelj žrtev takšnega nasilja v družini, da je poseg države s prisilnimi ukrepi v zasebnost in osebnostne pravice posameznika utemeljen. Vsak konfliktni odnos med bivšima partnerjema ali družinskimi člani še ne predstavlja takšnega nasilja, da bi upravičeval izrek ukrepa, temveč mora sodišče najti mejo med konfliktnimi odnosi, ki jih udeleženci lahko razrešijo sami, in tistimi, kjer žrtev pred nasiljem potrebuje posebno zaščito.
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da bi sodišče v tem postopku moralo varovati vsako "ogroženost posameznikovih pravic", temveč je njegov namen zaščita žrtev družinskega nasilja pred samovoljo in nasiljem, ki za odvrnitev terja sodno intervencijo.
Ob ugotovitvi sodišča, da se je predlagateljica na področju, kjer je lahko pričakovala srečanje z enim ali obema nasprotnima udeležencema in kjer nima svoje obdelovalne površine, pojavila z nevarnim orodjem (vejnikom), da se je z njim neposredno približala prvemu nasprotnemu udeležencu in ga ni želela spustiti, temveč se je z njim prerivala, pri čemer gre za starejšega človeka (72 let), je pravilen zaključek, da gre za obliko nasilja, pred katero je treba prvega nasprotnega udeleženca zaščititi. In sicer ne glede na to, da je bila v dogodku poškodovana tudi predlagateljica sama. Sodišče je ob tem upoštevalo načelo sorazmernosti ukrepa ter ga omejilo le na dovozno pot do ranča, saj je ugotovilo, da do večine konfliktnih situacij prihaja prav na tej poti, kar je predvsem povezano s prihodom ali odhodom oziroma (namenoma) neustreznim parkiranjem udeležencev spora. Predlagateljici z ukrepom ne bo bistveno oteženo vsakodnevno življenje, niti ne omejena njena pravica do osebne svobode, saj ji je približevanje omejeno le v razmerju do prvega nasprotnega udeleženca na ozkem področju.
Zgolj dejstvo, da so praviloma sodne obravnave javne (kar ne velja za obravnave v postopku ZPND, kot določa šesti odstavek 22.a člena), predlagateljici ne daje pravice, da na spletu objavlja dokumente iz sodnih postopkov, v katerih je udeležena. Glede posameznih postopkov pravico do vpogleda v spis urejajo postopkovni zakoni, ki tretjim osebam omogočajo vpogled le, če izkažejo upravičen interes. Odločitev sodišča, ki je predlagateljici prepovedalo objavljanje dokumentov iz sodnih in upravnih spisov (in ne poročanja o poteku obravnav), je torej materialnopravno pravilna ter ne posega v predlagateljičino svobodo izražanja, ki je v tem delu že zakonsko omejena, tako iz razloga vodenja postopka kot zaščite osebnih podatkov udeležencev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00056646
OZ člen 131, 153, 171, 174, 179, 965. ZPP člen 8, 212.
odškodninska odgovornost zavarovalnice - prometna nesreča - odgovornost na podlagi zavarovanja avtomobilske odgovornosti - odgovornost za škodo, ki jo povzroči zavarovano vozilo - objektivna odgovornost - alkoholiziranost voznika motornega vozila - znaki alkoholiziranosti - zaznava - poškodbe sopotnika v vozilu - sopotnik pod vplivom alkohola - soprispevek sopotnika - nepripetost z varnostnim pasom - omejitev zahtevka zaradi vedenja oškodovanca za alkoholizirano stanje voznika - dokazna ocena vseh dokazov - dokazno breme - hude telesne poškodbe - nepremoženjska škoda - odmera denarne odškodnine - primarni in sekundarni strah - odmera odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - dolgotrajno zdravljenje poškodb - premoženjska škoda - skupna višina odškodnine
Nobenega dvoma ni o tem, da je odgovornost toženke za svojega zavarovanca objektivna, saj je vozilo proti udeležencu v prometu nevarna stvar. Ne more biti dvoma niti o tem, da je objektivna odgovornost podana tudi v primeru, ko se udeleženec v času nesreče nahaja v vozilu, zato je sodišče pravilno uporabilo 153. člen OZ. Je pa zmotno zaključilo, da ob upoštevanju standarda skrbnosti povprečnega človeka, tožnik ni mogel presoditi, ali je voznik vinjen, ker je ta kazal le manjše znake alkoholiziranosti in ne očitnih. Iz zgoraj ugotovljenega dejanskega stanja nedvoumno izhaja, da so bili znaki alkoholiziranosti pri vozniku vidni. Tudi če je določene znake pri vozniku pripisati šoku zaradi prometne nesreče, pa v nobenem primeru ni mogoče pripisati prometni nesreči vonja po alkoholu, kar je policist A. A. potrdil v tem postopku ob svojem zaslišanju. Ta vonj je potrdil tudi zdravnik približno uro po prometni nesreči. Tožnik je v trenutku, ko se je vsedel v vozilo, lahko pri vozniku zaznal vsaj vonj po alkoholu, če ne tudi drugih znakov, ki so bili zaznavni.
V primeru soprispevka zaradi okoliščine, ker sopotnik presede k vinjenemu vozniku, ne da bi predhodno skrbno preveril, ali to lahko stori brez škode za svoje zdravje in življenje, so lahko podani različni dejanski položaji, pritožbeno sodišče pa pritrjuje toženki, da je v tem primeru utemeljen tožnikov soprispevek v višini 20 %, saj v obravnavani zadevi ne gre za tako imenovano ekscesno popivanje, kjer je sodna praksa z najnovejšo odločitvijo revizijskega sodišča soprispevek povišala na 50 %.
Toženka ima prav, da se privezanost z varnostnim pasom ne domneva, a kadar z izvedenimi dokazi ni mogoče ugotoviti dejanskega stanja, je treba uporabiti pravilo o dokaznem bremenu. Dokazno breme pa pomeni, da trditve vedno dokazuje stranka, ki jih podaja. Toženka podaja ugovor soprispevka ter zatrjuje, da tožnik z varnostnim pasom ni bil pripet, zato je bilo dokazno breme, da to dejstvo dokaže, na njej. Tudi če se v obravnavanem primeru dokazno breme zaradi težavnosti dokazovanja zniža na stopnjo nadpolovične verjetnosti, ob izvedenih dokazih ni mogoče govoriti, da je toženka s takšno verjetnostjo dokazala, da tožnik z varnostnim pasom ni bil pripet.
Sodišče določa odškodnino po posameznih postavkah, a je odškodnina enotni pojem in je treba presoditi, ali je pravilno prisojen končni skupni znesek, ne glede na to, da lahko posamezne postavke med primerljivimi zadevami delno odstopajo.
Izdaja plačilnega naloga ni vezana na pravnomočnost odločitve o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse (v tem smislu, da plačilnega naloga prej ni mogoče izdati). V primerih kot je konkretni, ko je bilo tretji tožnici kot taksni zavezanki s sklepom omogočeno obročno plačilo sodne takse, sta sklep (v delu, ki se nanaša na obročno plačilo) in ustrezen plačilni nalog (v katerem je višina taksne obveznosti določena in razdeljena na obroke) vsebinsko gledano celota. Taksni zavezanec lahko morebitne napake pri odmeri sodne takse s plačilnim nalogom uveljavlja v okviru ugovornega (ne pritožbenega) postopka. Ker plačilni nalog še ni bil izdan, pritožbe ni bilo mogoče obravnavati kot ugovor in jo odstopiti v odločanje sodišču prve stopnje.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4, 90.. ZPIZ-2 člen 70.. Pravilnik o načinu dela Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi (2005) člen 4, 4/2.. Navodilo o spremembi Navodila za izpolnjevanje obrazca prijave v zavarovanje za invalide (2005) člen 8.
ustrezno delovno mesto - pravica do premestitve - diskriminacija - III. kategorija invalidnosti - odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti
Prvostopenjsko sodišče je pravilno obrazložilo, da je prilagoditev delovnega mesta invalidu predvidena le, če mu je priznana pravica do poklicne rehabilitacije (70. člen ZPIZ-2), ki pa tožnici ni bila. Tako po odločbah ZPIZ z dne 18. 3. 2019 in 16. 9. 2019 kot po pravnomočni sodbi socialnega sodišča ji je bila priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto, zato ji toženec nadaljnjega dela na delovnem mestu vzgojiteljica predšolskih otrok - pomočnica vzgojitelja ne more in ne sme več zagotavljati.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - spolno občevanje - drugo spolno dejanje - prizadetost spolne nedotakljivosti
O spolnem občevanju oz. drugem spolnem dejanju je moč govoriti tedaj, kadar pride do neposrednega stika teles obtoženca in oškodovane osebe tako, kakor je bilo to tudi v konkretnem primeru.
OZ člen 134, 171, 179. ZPP člen 41, 41/2, 163, 163/3, 163/4, 185, 185/3, 286, 286/3.
kršitev osebnostne pravice - odškodnina zaradi posega v osebnostne pravice - poseg v čast in dobro ime - osebnostna pravica na lastni podobi - odškodnina za duševne bolečine zaradi posega v čast in dobro ime - družbena omrežja - relativno javna oseba - interes javnosti - duševne bolečine - pravična denarna odškodnina - odstranitev objave - soprispevek oškodovanca - splošni interes javnosti - svoboda izražanja - protipravno ravnanje - prekluzija - vrednost spornega predmeta - uveljavljanje več zahtevkov z različno dejansko in pravno podlago - sprememba tožbe - stvarna pristojnost okrajnega sodišča - odločitev o stroških postopka - odločanje o stroških postopka s posebnim sklepom
Z objavo fotografije in posnetka pogovora s pomočjo hišnega nadzornega sistema (brez tožničinega soglasja), ki ni potekal na javnem prostoru, ampak je šlo za zasebni pogovor, ki niti ni prispeval k razpravi v javnem interesu ali k odzivu na tožničine objave, je bilo poseženo v njeno osebnostno pravico.
Četudi bi tožnica uživala kokain v času nosečnosti, to ne daje pravice tožencu, da o slednjem, kot tudi njenem zdravstvenem stanju, ki ga podaja na podlagi lastne ocene, o tem piše na svojem družbenem omrežju brez privolitve tožnice. Pravica do osebnega življenja res ni neomejena, posegi vanjo so lahko dovoljeni v interesu posameznika ali splošne javnosti, česar pa toženec ni izkazal. Splošnega interesa javnosti za seznanitev s to informacijo na svojem odprtem profilu na družbenem omrežju, ni mogoče utemeljevati v primeru, da je za informacijo izvedel kot bivši mož. Takega pisanja pravica do svobode izražanja ne zajema. Ni odločilno, da je tožnica relativno javna oseba. Pravico do zasebnosti imajo tudi te osebe. Zapis o uživanju kokaina in o psihičnem stanju tožnice ne predstavlja odziva toženca na tožničine zapise. S tem ne predstavlja svoje plati zgodbe o razpadu zveze.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - neizkazanost posebno upravičenih razlogov za odlog izvršbe - očitno nesorazmerje med denarno terjatvijo in vrednostjo nepremičnine - ugotovitev vrednosti nepremičnine - odlog izvršbe na predlog tretjega
Drži pritožbena navedba, da je dolžnica v dokaz svojih navedb v zvezi s tem, da bo svoje dolgove do upnikov poplačala iz kupnine za nepremičnino na Hrvaškem, ki je v lasti njene hčere, predložila cenitev iz leta 2017. Vendar pa zgolj predložitev navedene cenitve ne zadošča kot izkaz ključnih dejstev, ki bi v zvezi z zatrjevanim bodočim poplačilom dolžničinih dolgov iz prodaje navedene nepremičnine lahko predstavljala posebno upravičen razlog za odlog izvršbe iz 4. točke drugega odstavka 71. člena ZIZ, tj. velike verjetnosti, da bodo dolžničini dolgovi s kupnino, dobljeno za prodajo navedene nepremičnine, poplačani v obdobju treh mesecev, za katero se iz tega razloga lahko dovoli odlog (šesti odstavek 74. člena ZIZ).
neupravičena obogatitev - pravno pomembna oziroma odločilna dejstva
Samostojen sklop trditev pred sodiščem prve stopnje ni bil ugotavljan in dokazno presojan. Zato je potreba razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve prvostopnemu sodišču v novo sojenje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00060541
ZOR člen 364, 371, 383, 387. OZ člen 360, 1060. ZZK člen 1. ZZK-1 člen 1. SPZ člen 1.
darilna pogodba - sklenitev darilne pogodbe - intabulacijska klavzula - zemljiškoknjižno dovolilo - ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo - tožba za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - zastaranje - ugovor zastaranja - tek zastaralnega roka - zadržanje zastaranja - pretrganje zastaranja - desetletni zastaralni rok - uporaba materialnega zakona
Leta 1996, ko naj bi bila darilna pogodba sklenjena, je bil v veljavi ZZK, ki je opustil zahtevo po zemljiškoknjižnem dovolilu kot pogoju za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – ni imel zahteve po intabulacijski klavzuli. To zahtevo je (ponovno) uvedel dne 1. 1. 2003 uveljavljeni SPZ, v celoti pa je to zahtevo potrdil novi ZZK-1, ki je bil uveljavljen 16. 9. 2003. Šele tedaj – torej od 1. 1. 2003 oziroma od 16. 9. 2003 – je zastaralni rok lahko začel teči. Pred tem tožnik zemljiškoknjižnega dovolila ni potreboval in ga zato tudi ne bi mogel zahtevati. V tem obdobju je prišlo do zadržanja zastaranja (383. člen ZOR in 360. člen OZ), kar pomeni, da zastaralni rok ni tekel. Ker tožnik do 16. 9. 2003 zemljiškoknjižnega dovolila ni potreboval in ga ni mogel zahtevati, je bila tožba za izstavitev zemljiškoknjižne listine rojena šele tega dne.
EZ-1 člen 1. Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (2015) člen 18. ZPP člen 7, 212.
dobava toplotne energije - delilnik stroškov za dobavo toplotne energije - obračun in plačilo stroškov - način izračuna - pomanjkljiva trditvena podlaga - dokazno breme - dokaz z vpogledom v listino - razpravno načelo - pravno odločilna dejstva
Trditvena podlaga tožeče stranke bi glede na konkreten ugovor, da iz predloženih računov ni razviden način izračuna njegove višine, morala obsegati preverljiv način izračuna vtoževanih stroškov ogrevanja, torej ne le kateri računi so podlaga za vtoževano terjatev, temveč tudi po kakšnem izračunu je tožeča stranka prišla do vtoževanega zneska.
Listine so namenjene le preverjanju resničnosti njenih navedb, ni pa mogoče pričakovati, da bo iz izvedenih dokazov pravno odločilna dejstva odkrivalo sodišče samo. Sodišče namreč obstoj pravno odločilnih dejstev z izvajanjem dokazov le preizkusi, na strani tožeče stranke pa je dolžnost, da v skladu z razpravnim načelom navede odločilna dejstva, ki utemeljujejo njen zahtevek ter za svoje trditve ponudi ustrezne dokaze.
Kot izhaja iz vloge z dne 17. 1. 2022, naslovljeni kot pripombe na izvedensko mnenje, je tožeča stranka sicer obširno povzela izvedensko mnenje izvedenskega organa z dne 25. 12. 2021, vendar nanj ni imela nobenih pripomb. Z izvedenskim mnenjem se je izrecno strinjala in mu z modifikacijo tožbenega zahtevka v celoti sledila. Povsem enak tožbeni zahtevek je tožeča stranka postavila še na glavni obravnavi 1. 3. 2022. Ob upoštevanju 155. člena ZPP takšne vloge ni mogoče šteti za potrebne, niti je po obsegu in vsebini ni mogoče šteti za pripravljalno vlogo iz 2. točke 15. tarifne št. OT in vrednotiti z 225 točkami. Vloga tožeče stranke z dne 17. 1. 2022 po vsebini ne vsebuje pripomb na izvedensko mnenje, prav tako pa ne vsebuje obrazloženega pravnega naziranja oziroma opredelitve do obravnavanih dejanskih vprašanj ugotovljenih s strani izvedenskega organa in pravnih vprašanj v zvezi z modifikacijo tožbenega zahtevka.
predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - delo v splošno korist - specialni povratnik
Pritožbeno sodišče namreč v celoti soglaša z zaključki prvostopnega sodišča, da je izvršitev kazni zapora trenutno edini pravičen, primeren in ustrezen ukrep, ki bo obsojencu preprečil nadaljnje kontinuirano izvrševanje kaznivih dejanj in ga morebiti po prestani kazni celo odvrnil od ponavljanja kaznivih dejanj.