prenos krajevne pristojnosti - videz nepristranskosti - običajni kolegialni odnosi
Na objektivni videz nepristranskosti je treba zlasti paziti na majhnih sodiščih in v vsakem posamičnem primeru presoditi, ali je odnos med zaposlenimi takšne narave in stopnje, da bi utegnil vzbujati dvome v nepristranskost sojenja na tem sodišču.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00058708
KZ-1 člen 87, 87/1.
denarna kazen - sprememba denarne kazni v zapor
Sodišče prve stopnje je izpodbijano sodbo oprlo na določbo prvega odstavka 87. člena KZ-1, ki določa, da če se denarna kazen ne da niti prisilno izterjati, jo sodišče izvrši tako, da se za vsaka začeta dva dnevna zneska denarne kazni, določi en dan zapora, pri čimer pa ta ne sme biti daljši od šestih mesecev. Navedena določba je prisilne narave, kar pomeni, da jo mora sodišče, kolikor ugotovi, da niti izvršba ni bila uspešna, uporabiti na način, kot je v njej naveden.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - datum sodne razveze - denarno povračilo - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Ker tožnik do konca sojenja pred sodiščem prve stopnje ni postavil tožbenega zahtevka za plačilo denarnega povračila, niso bili izpolnjeni pogoji, da bi sodišče o njem odločilo (v izreku sodbe). Določba drugega odstavka 118. člena ZDR-1 sodišča ne upravičuje, da bi po uradni dolžnosti prisodilo odškodnino brez ustreznega zahtevka delavca. Lahko pa tak tožbeni zahtevek delavec še vedno uveljavljala s posebno tožbo (prim. VIII Ips 377/2008 z dne 6. 4. 2010, Pdp 25/2016 z dne 29. 6. 2016).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00056974
URS člen 29. KZ-1 člen 199, 199/1. ZDR-1 člen 4. 18. ZKP člen 18, 18/1, 371, 371/2, 445.
navzočnost strank na seji pritožbenega senata - dokazna ocena - načelo proste presoje dokazov - pravica do obrambe - pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca - zaslišanje priče - zavrnitev dokaznega predloga - zaposlovanje na črno - zakonski znaki kaznivega dejanja - način izvršitve kaznivega dejanja - konkretiziranost opisa kaznivega dejanja - elementi delovnega razmerja - domneva obstoja delovnega razmerja
V primeru, če delodajalec prijavo v obvezna socialna zavarovanja opusti, ko gre za zaposlitev dveh ali več tujcev z ustreznim dovoljenjem za delo ali tujcev, ki dovoljenja za delo sploh ne potrebujejo, izpolni prvo, in ne drugo izvršitveno obliko po prvem odstavku 199. člena KZ-1.
stroški kazenskega postopka - oškodovanec kot tožilec
Tako za obdolžence kot ostale udeležence postopka se uporablja določba četrtega odstavka 95. člena ZKP, po kateri sme sodišče udeleženca oprostiti plačila/povrnitve stroškov kazenskega postopka, če bi bilo zaradi njihovega plačila ogroženo vzdrževanje udeleženca ali oseb, ki jih je udeleženec dolžan vzdrževati.
sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi - ničnost sporazuma - odjava iz obveznega zavarovanja
Sodišče je utemeljeno verjelo tožniku, da se mu toženka vse do 3. 6. 2020 ni oglasila, da ga je nekdo poklical, ali je pripravljen podpisati sporazum o prenehanju delovnega razmerja, česar pa tožnik ni želel. Pravilna je tudi ugotovitev, da tožnik dne 31. 5. 2020 sporazuma ni podpisal, saj ni logično in življenjsko, da bi toženka dne 3. 6. 2020 od njega zahtevala, da spoštuje ustni dogovor, če naj bi pisnega podpisal dne 31. 5. 2020.
KPJS člen 39, 39/1, 39/1-11, 39/2.. ZPP člen 7, 212, 243.. ZIUZEOP člen 71.
dodatek za delo v rizičnih razmerah - epidemija - COVID-19 - dokazovanje z izvedencem
Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjsko presojo, da tožnica v vtoževanem obdobju ni opravljala dela v nevarnih pogojih v smislu drugega odstavka 39. člena KPJS. Na razglašeno epidemijo se je toženec ustrezno odzval z uvedbo preventivnih ukrepov v delovnem procesu, ki so veljali tudi za tožnico. V zvezi z uporabo določbe, da pripada dodatek samo za tisti čas, ko delavec dela v nevarnih pogojih, pa je pravilna tudi prvostopenjska ugotovitev, da prav tako ni bilo mogoče ugotoviti, kdaj natančneje in koliko časa v okviru vtoževanega obdobja naj bi tožnica delala v pogojih, ki so po njenem mnenju nevarni (prijemanje ogrožujočega predmeta, dokumentacije, trajanje stika …).
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00058114
OZ člen 149, 150, 153.. ZDR-1 člen 179, 179/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nevarna stvar - nevarna dejavnost - soprispevek - zmotna uporaba materialnega prava
Pritožba utemeljeno opozarja na zmotno materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da delovni stroj, ki dviguje, prevaža in odlaga velike in težke lesene hlode, ne predstavlja nevarne stvari, in s tem ne daje podlage za objektivno odškodninsko odgovornost. Iz samega delovnega stroja oziroma iz dela s tem delovnim strojem, za katerega je izvedenec pojasnil, da gre za vrsto nakladača z grabilcem za nakladanje in razkladanje, izvira škodna nevarnost, ki je večja od običajne tudi ob spoštovanju varnostnih predpisov. Konkretni delovni stroj, s katerim je upravljalec prevažal in odlagal lesene hlode, poganja motorna sila ter je namenjen dvigovanju in prenašanju velikih in težkih bremen, zaradi česar ima lastnost nevarne stvari, saj ni mogoče zaključiti, da bi bilo takšen stroj z visečim hlodom na grabilcu, kljub veliki skrbnosti in navodilom, mogoče vedno imeti pod kontrolo in tako pravočasno odvrniti od nesreče.
Četudi je sodišče prve stopnje ugotovilo obstoj mastnega madeža in na podlagi izvedenskega mnenja ugotovilo, da na mastnih tleh, kakršna so bila v čajni kuhinji, obstaja velika verjetnost zdrsa, je ugotovilo tudi, da so tla, kakršna so bila v čajni kuhinji, povsem ustrezna za prostore s tako namembnostjo, da zavarovancu toženke ni mogoče očitati nobene od tožbeno zatrjevanih opustitev dolžne skrbnosti in s tem krivdne odgovornosti. Seveda je pravilno presodilo tudi, da ni objektivne odgovornosti toženkinega zavarovanca, kar je tožnica zatrjevala v tožbi, v pritožbi pa ne izpodbija pravilnosti presoje sodišča prve stopnje.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4, 90.. ZPIZ-2 člen 70.. Pravilnik o načinu dela Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi (2005) člen 4, 4/2.. Navodilo o spremembi Navodila za izpolnjevanje obrazca prijave v zavarovanje za invalide (2005) člen 8.
ustrezno delovno mesto - pravica do premestitve - diskriminacija - III. kategorija invalidnosti - odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti
Prvostopenjsko sodišče je pravilno obrazložilo, da je prilagoditev delovnega mesta invalidu predvidena le, če mu je priznana pravica do poklicne rehabilitacije (70. člen ZPIZ-2), ki pa tožnici ni bila. Tako po odločbah ZPIZ z dne 18. 3. 2019 in 16. 9. 2019 kot po pravnomočni sodbi socialnega sodišča ji je bila priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto, zato ji toženec nadaljnjega dela na delovnem mestu vzgojiteljica predšolskih otrok - pomočnica vzgojitelja ne more in ne sme več zagotavljati.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - spolno občevanje - drugo spolno dejanje - prizadetost spolne nedotakljivosti
O spolnem občevanju oz. drugem spolnem dejanju je moč govoriti tedaj, kadar pride do neposrednega stika teles obtoženca in oškodovane osebe tako, kakor je bilo to tudi v konkretnem primeru.
ZPP člen 154, 154/1, 155, 325, 326, 326/1, 326/4, 332.. ZDOdv člen 8.. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/4.
dopolnilni sklep o pravdnih stroških - rok za vložitev predloga za izdajo dopolnilnega sklepa - odmera pravdnih stroškov
Skladno s 325. členom ZPP se dopolnilna sodba ali sklep izda le na predlog, ki ga lahko stranka poda v 15 dneh od prejema sodbe. Zmotno je torej stališče pritožbe, da bi tožena stranka predlog za izdajo dopolnilnega sklepa morala vložiti 19. 1. 2022, ko je bil sklep izdan.
Kot izhaja iz vloge z dne 17. 1. 2022, naslovljeni kot pripombe na izvedensko mnenje, je tožeča stranka sicer obširno povzela izvedensko mnenje izvedenskega organa z dne 25. 12. 2021, vendar nanj ni imela nobenih pripomb. Z izvedenskim mnenjem se je izrecno strinjala in mu z modifikacijo tožbenega zahtevka v celoti sledila. Povsem enak tožbeni zahtevek je tožeča stranka postavila še na glavni obravnavi 1. 3. 2022. Ob upoštevanju 155. člena ZPP takšne vloge ni mogoče šteti za potrebne, niti je po obsegu in vsebini ni mogoče šteti za pripravljalno vlogo iz 2. točke 15. tarifne št. OT in vrednotiti z 225 točkami. Vloga tožeče stranke z dne 17. 1. 2022 po vsebini ne vsebuje pripomb na izvedensko mnenje, prav tako pa ne vsebuje obrazloženega pravnega naziranja oziroma opredelitve do obravnavanih dejanskih vprašanj ugotovljenih s strani izvedenskega organa in pravnih vprašanj v zvezi z modifikacijo tožbenega zahtevka.
invalidska pokojnina - gostota pokojninske dobe - zavarovalna doba
Morebitna naknadna plačila prispevkov ne omogočajo tolmačenja, da je bila pokojninska doba dopolnjena do nastopa invalidnosti. Pri naknadnem plačilu prispevkov za nazaj ni mogoče upoštevati priznane manjkajoče pokojninske dobe. Pogoji za upravičenje do invalidske pokojnine se upoštevajo v trenutku ugotovljene invalidnosti, ne pa kasneje.
URS člen 23. ZZVZZ člen 25, 25/2, 44a, 44a/1, 44b, 44c.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 103.
povračilo stroškov zdravljenja v tujini - nujno zdravljenje - izčrpane možnosti zdravljenja v sloveniji - neizpolnjevanje pogojev
Ker je sodišče pravilno zaključilo, da pri tožnici ni šlo za nujno zdravljenje, tudi zdravstveni razlogi pri njej niso mogli biti takšni, da predhodno ne bi mogla zaprositi za odobritev zdravljenja (zaprosila ni oddala niti kasneje). Pritožbeno sodišče soglaša tudi z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je bilo tožnici v Sloveniji zdravljenje zagotovljeno v ustreznem oziroma razumnem času. Tožnica se zato neuspešno sklicuje na sodno prakso sodišča EU. Ob nesporni ugotovitvi, da tožnica ni imela predhodne odobritve, ki je v primeru nenujnega bolnišničnega zdravljenja predpogoj za povračilo stroškov zdravljenja v tujini, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da do povračila stroškov ni upravičena.
ZPIZ-2H člen 2.. ZPIZ-2 člen 401, 401/1, 401a, 401a/1, 401a/2.. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 10, 10/2, 11.. ZPIZ-2M člen 4.. ZDSS-1 člen 63.
Ob upoštevanju ne samo gramatikalne, pač pa še drugih razlagalnih metod, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da se pojem "uživalec pokojnine" iz drugega odstavka 401.a člena ZPIZ-2 ne nanaša na vse uživalce pokojnin, pač pa le na uživalce pokojnine, zavarovance iz 11. člena ZPIZ/83, ki so vplačevali prispevke v enaki višini kot zavarovanci iz drugega odstavka 10. člena ZPIZ/83 oziroma so bili pretežni del zavarovanja zavarovani za širši obseg pravic.
Za odločanje o (eventuelno vloženi) zahtevi za novo odmero vdovske pokojnine na podlagi ZPIZ-2M je pristojen toženec, sodišče pa v skladu s 63. členom ZDSS-1 šele po predhodno izvedenem predsodnem postopku.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00056278
KZ-1 člen 90, 90/1, 90/3, 91, 91/2. ZKP člen 293, 293/3, 357, 357-4. ZZUSUDJZ člen 3, 3/2.
zastaranje kazenskega pregona - razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - zastaralni rok - novo sojenje - zadržanje zastaranja - pravnomočnost sodbe
Ker s pravnomočnostjo sodbe preneha teči zastaranje kazenskega pregona in se v postopku novega sojenja torej ne uporabljajo določbe KZ-1 in ZKP o zastaranju kazenskega pregona, pa je brez podlage tudi pritožbeno sklicevanje pooblaščenca oškodovanke na določbo tretjega odstavka 90. člena KZ-1 (izjema od zastaranja, ko prične zastaranje teči šele od polnoletnosti oškodovanca). Prvostopno sodišče, kot je že navedeno, kazenskega postopka ni ustavilo po prvem odstavku 90. člena KZ-1, temveč po drugem odstavku 91. člena KZ-1.
Ker je tožnica postavljena pod skrbništvo in v postopku pred sodiščem ne more nastopati samostojno, za opravljanje dejanj v tem socialnem sporu nima pravdne oziroma procesne sposobnosti. Procesna dejanja, ki jih procesno nesposobna oseba opravi sama, se ne upoštevajo. Posledično se tudi njene vloge ne upoštevajo in tudi vloge, ki jo vloži procesno nesposobna oseba, ni mogoče obravnavati in o njej odločiti kot o procesni vlogi, ne glede na njeno poimenovanje.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - neizkazanost posebno upravičenih razlogov za odlog izvršbe - očitno nesorazmerje med denarno terjatvijo in vrednostjo nepremičnine - ugotovitev vrednosti nepremičnine - odlog izvršbe na predlog tretjega
Drži pritožbena navedba, da je dolžnica v dokaz svojih navedb v zvezi s tem, da bo svoje dolgove do upnikov poplačala iz kupnine za nepremičnino na Hrvaškem, ki je v lasti njene hčere, predložila cenitev iz leta 2017. Vendar pa zgolj predložitev navedene cenitve ne zadošča kot izkaz ključnih dejstev, ki bi v zvezi z zatrjevanim bodočim poplačilom dolžničinih dolgov iz prodaje navedene nepremičnine lahko predstavljala posebno upravičen razlog za odlog izvršbe iz 4. točke drugega odstavka 71. člena ZIZ, tj. velike verjetnosti, da bodo dolžničini dolgovi s kupnino, dobljeno za prodajo navedene nepremičnine, poplačani v obdobju treh mesecev, za katero se iz tega razloga lahko dovoli odlog (šesti odstavek 74. člena ZIZ).