CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00056646
OZ člen 131, 153, 171, 174, 179, 965. ZPP člen 8, 212.
odškodninska odgovornost zavarovalnice - prometna nesreča - odgovornost na podlagi zavarovanja avtomobilske odgovornosti - odgovornost za škodo, ki jo povzroči zavarovano vozilo - objektivna odgovornost - alkoholiziranost voznika motornega vozila - znaki alkoholiziranosti - zaznava - poškodbe sopotnika v vozilu - sopotnik pod vplivom alkohola - soprispevek sopotnika - nepripetost z varnostnim pasom - omejitev zahtevka zaradi vedenja oškodovanca za alkoholizirano stanje voznika - dokazna ocena vseh dokazov - dokazno breme - hude telesne poškodbe - nepremoženjska škoda - odmera denarne odškodnine - primarni in sekundarni strah - odmera odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - dolgotrajno zdravljenje poškodb - premoženjska škoda - skupna višina odškodnine
Nobenega dvoma ni o tem, da je odgovornost toženke za svojega zavarovanca objektivna, saj je vozilo proti udeležencu v prometu nevarna stvar. Ne more biti dvoma niti o tem, da je objektivna odgovornost podana tudi v primeru, ko se udeleženec v času nesreče nahaja v vozilu, zato je sodišče pravilno uporabilo 153. člen OZ. Je pa zmotno zaključilo, da ob upoštevanju standarda skrbnosti povprečnega človeka, tožnik ni mogel presoditi, ali je voznik vinjen, ker je ta kazal le manjše znake alkoholiziranosti in ne očitnih. Iz zgoraj ugotovljenega dejanskega stanja nedvoumno izhaja, da so bili znaki alkoholiziranosti pri vozniku vidni. Tudi če je določene znake pri vozniku pripisati šoku zaradi prometne nesreče, pa v nobenem primeru ni mogoče pripisati prometni nesreči vonja po alkoholu, kar je policist A. A. potrdil v tem postopku ob svojem zaslišanju. Ta vonj je potrdil tudi zdravnik približno uro po prometni nesreči. Tožnik je v trenutku, ko se je vsedel v vozilo, lahko pri vozniku zaznal vsaj vonj po alkoholu, če ne tudi drugih znakov, ki so bili zaznavni.
V primeru soprispevka zaradi okoliščine, ker sopotnik presede k vinjenemu vozniku, ne da bi predhodno skrbno preveril, ali to lahko stori brez škode za svoje zdravje in življenje, so lahko podani različni dejanski položaji, pritožbeno sodišče pa pritrjuje toženki, da je v tem primeru utemeljen tožnikov soprispevek v višini 20 %, saj v obravnavani zadevi ne gre za tako imenovano ekscesno popivanje, kjer je sodna praksa z najnovejšo odločitvijo revizijskega sodišča soprispevek povišala na 50 %.
Toženka ima prav, da se privezanost z varnostnim pasom ne domneva, a kadar z izvedenimi dokazi ni mogoče ugotoviti dejanskega stanja, je treba uporabiti pravilo o dokaznem bremenu. Dokazno breme pa pomeni, da trditve vedno dokazuje stranka, ki jih podaja. Toženka podaja ugovor soprispevka ter zatrjuje, da tožnik z varnostnim pasom ni bil pripet, zato je bilo dokazno breme, da to dejstvo dokaže, na njej. Tudi če se v obravnavanem primeru dokazno breme zaradi težavnosti dokazovanja zniža na stopnjo nadpolovične verjetnosti, ob izvedenih dokazih ni mogoče govoriti, da je toženka s takšno verjetnostjo dokazala, da tožnik z varnostnim pasom ni bil pripet.
Sodišče določa odškodnino po posameznih postavkah, a je odškodnina enotni pojem in je treba presoditi, ali je pravilno prisojen končni skupni znesek, ne glede na to, da lahko posamezne postavke med primerljivimi zadevami delno odstopajo.
Pritožba utemeljeno navaja, da je sodišče priči priznalo potne stroške, ne da bi v smislu določb Pravilnika o povračilu stroškov v pravdnem postopku ugotavljalo in obrazložilo, katero je bilo najcenejše prevozno sredstvo oziroma ali so bili izpolnjeni pogoji iz Pravilnika za povrnitev dražjega prevoznega sredstva. Pritožbeno sodišče soglaša tudi z očitkom, da ni jasno, kaj konkretno predstavlja plačilo naloženega zneska 208,56 EUR, saj ga sodišče v obrazložitvi ni specificiralo.
Pritožba pravilno navaja, da sodišče odločitve o priznanju stroškov prenočišča ni ustrezno obrazložilo, saj ni navedlo nobenih razlogov, v okviru katerih bi bilo mogoče preizkusiti, ali povračilo zneska 186,26 EUR ustreza napotilu iz 11. člena Pravilnika. Iz računa v spisu, do katerega vsebine se v izpodbijanem sklepu v smislu 11. člena Pravilnika ni opredelilo, izhaja, da je priča uveljavljala povračilo stroška za dve nočitvi v hotelu s štirimi zvezdicami in za paket comfort, medtem ko pritožba očita, da je priznani strošek pretiran.
Ker se pritožba ne sooči z razlogi izpodbijanega sklepa, ga je višje sodišče na podlagi določbo 350. člena ZPP preizkusilo le z vidika uradoma upoštevnih kršitev.
Četudi je sodišče prve stopnje sledilo toženčevi trditvi, da ima zoper tožnico stvarnopravni zahtevek, o katerem sodišče še ni odločilo, oziroma bo ta predmet novega postopka, je pravilno presodilo, da je to pravno neupošteven ugovor v tem sporu, ker toženec ni dokazal, da solastninsko pravico že ima, dokazala je lastninsko pravico tožnica, pričakovanje solastninske pravice pa tožencu ne daje lastniških upravičenj. Toženec bi glede na določbo 93. člena SPZ lahko uspešno nasprotoval tožbenemu zahtevku, če bi zatrjeval in tudi dokazal ugovor dobrovernega lastniškega posestnika (da je užitkar, da je zakupnik, da je najemnik, da je zastavni upnik, da je imetnik služnostne pravice rabe stanovanja, da je fiduciant, da je kupec pri prodaji s pridržkom lastninske pravice … ).
prenos krajevne pristojnosti - videz nepristranskosti - običajni kolegialni odnosi
Na objektivni videz nepristranskosti je treba zlasti paziti na majhnih sodiščih in v vsakem posamičnem primeru presoditi, ali je odnos med zaposlenimi takšne narave in stopnje, da bi utegnil vzbujati dvome v nepristranskost sojenja na tem sodišču.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00058708
KZ-1 člen 87, 87/1.
denarna kazen - sprememba denarne kazni v zapor
Sodišče prve stopnje je izpodbijano sodbo oprlo na določbo prvega odstavka 87. člena KZ-1, ki določa, da če se denarna kazen ne da niti prisilno izterjati, jo sodišče izvrši tako, da se za vsaka začeta dva dnevna zneska denarne kazni, določi en dan zapora, pri čimer pa ta ne sme biti daljši od šestih mesecev. Navedena določba je prisilne narave, kar pomeni, da jo mora sodišče, kolikor ugotovi, da niti izvršba ni bila uspešna, uporabiti na način, kot je v njej naveden.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00056974
URS člen 29. KZ-1 člen 199, 199/1. ZDR-1 člen 4. 18. ZKP člen 18, 18/1, 371, 371/2, 445.
navzočnost strank na seji pritožbenega senata - dokazna ocena - načelo proste presoje dokazov - pravica do obrambe - pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca - zaslišanje priče - zavrnitev dokaznega predloga - zaposlovanje na črno - zakonski znaki kaznivega dejanja - način izvršitve kaznivega dejanja - konkretiziranost opisa kaznivega dejanja - elementi delovnega razmerja - domneva obstoja delovnega razmerja
V primeru, če delodajalec prijavo v obvezna socialna zavarovanja opusti, ko gre za zaposlitev dveh ali več tujcev z ustreznim dovoljenjem za delo ali tujcev, ki dovoljenja za delo sploh ne potrebujejo, izpolni prvo, in ne drugo izvršitveno obliko po prvem odstavku 199. člena KZ-1.
Izdaja plačilnega naloga ni vezana na pravnomočnost odločitve o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse (v tem smislu, da plačilnega naloga prej ni mogoče izdati). V primerih kot je konkretni, ko je bilo tretji tožnici kot taksni zavezanki s sklepom omogočeno obročno plačilo sodne takse, sta sklep (v delu, ki se nanaša na obročno plačilo) in ustrezen plačilni nalog (v katerem je višina taksne obveznosti določena in razdeljena na obroke) vsebinsko gledano celota. Taksni zavezanec lahko morebitne napake pri odmeri sodne takse s plačilnim nalogom uveljavlja v okviru ugovornega (ne pritožbenega) postopka. Ker plačilni nalog še ni bil izdan, pritožbe ni bilo mogoče obravnavati kot ugovor in jo odstopiti v odločanje sodišču prve stopnje.
spor o obsegu zapuščine - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - lastništvo nepremičnine - del nepremičnine - gospodarski objekt - zemljiškoknjižno stanje
Ker je med dediči nastal spor o obsegu zapuščine, je treba to sporno okoliščino razčistiti v pravdi. Zato je sodišče prve stopnje na podlagi prve točke prvega odstavka 212. člena ZD zapuščinsko obravnavo pravilno prekinilo, na podlagi prvega odstavka 213. člena ZD pa pravilno na pravdo napotilo pritožnika in še dve dedinji, ki sta pritrdili njegovim trditvam. Njihova pravica je namreč manj verjetna, saj je zapustnik v zemljiški knjigi vpisan kot solastnik do 1/10 te sporne parcele z objektom. Pritožnik bo imel v pravdi možnost dokazati povečano vrednost objekta, ki je pripadala njegovemu očetu, kot to zatrjuje v pritožbi, ter bodo morale biti najprej v pravdi razčiščene sporne okoliščine glede lastništva sporne parcele, šele nato bo mogoče zapuščinski postopek nadaljevati.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00058114
OZ člen 149, 150, 153.. ZDR-1 člen 179, 179/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nevarna stvar - nevarna dejavnost - soprispevek - zmotna uporaba materialnega prava
Pritožba utemeljeno opozarja na zmotno materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da delovni stroj, ki dviguje, prevaža in odlaga velike in težke lesene hlode, ne predstavlja nevarne stvari, in s tem ne daje podlage za objektivno odškodninsko odgovornost. Iz samega delovnega stroja oziroma iz dela s tem delovnim strojem, za katerega je izvedenec pojasnil, da gre za vrsto nakladača z grabilcem za nakladanje in razkladanje, izvira škodna nevarnost, ki je večja od običajne tudi ob spoštovanju varnostnih predpisov. Konkretni delovni stroj, s katerim je upravljalec prevažal in odlagal lesene hlode, poganja motorna sila ter je namenjen dvigovanju in prenašanju velikih in težkih bremen, zaradi česar ima lastnost nevarne stvari, saj ni mogoče zaključiti, da bi bilo takšen stroj z visečim hlodom na grabilcu, kljub veliki skrbnosti in navodilom, mogoče vedno imeti pod kontrolo in tako pravočasno odvrniti od nesreče.
neupravičena obogatitev - pravno pomembna oziroma odločilna dejstva
Samostojen sklop trditev pred sodiščem prve stopnje ni bil ugotavljan in dokazno presojan. Zato je potreba razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve prvostopnemu sodišču v novo sojenje.
ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 6.
odločitev o pravdnih stroških - končni uspeh stranke v pravdi - potrebni stroški - nevročitev pripravljalne vloge - pripravljalna vloga - vsebina pripravljalnih vlog - urnina - trajanje naroka
Kot izhaja iz opisane kronologije vlaganja vlog pravdnih strank, je pomembno, da je z vlogami, ki jim tožeča stranka oporeka potrebnost, tožena stranka obrazloženo odgovarjala na predhodne vloge tožeče stranke. Torej bi bilo kvečjemu tožeči stranki očitati kopičenje vlog.
S sklicevanjem na dejstvo, da tožeči stranki navedeni pripravljalni spis ni bil vročen, tožeča stranka stroškovne obveznosti sestave pripravljalnega spisa ne more prevaliti na toženo stranko.
6. člen OT določa, da gre odvetniku za porabljeni čas zlasti med zastopanjem na narokih, ogledih in drugih sorodnih storitvah vselej poleg plačila za zastopanje, določenega v tarifnih številkah posebnega dela, za vsake začete nadaljnje pol ure nad eno uro, tudi urnina v višini 50 točk, vendar za vsakokratno zastopanje največ do višine postavke, ki je v tarifnih številkah posebnega dela določena za prvo tovrstno zastopanje.
pozneje najdeno premoženje zapustnika - dodatni sklep o dedovanju - soglasje dedičev
Dodatni sklep o dedovanju sodišče lahko izda le za tiste nepremičnine, za katere se vsi dediči strinjajo, da sodijo v zapuščino.
Dedič, ki zatrjuje, da v zapuščino sodi tudi dodatno premoženje (pritožnica), ima v primeru spora med dediči o tem možnost svoj zahtevek uveljavljati z ustrezno tožbo neposredno v pravdnem postopku pred pristojnim sodiščem.
ZPP člen 154, 154/1, 155, 325, 326, 326/1, 326/4, 332.. ZDOdv člen 8.. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/4.
dopolnilni sklep o pravdnih stroških - rok za vložitev predloga za izdajo dopolnilnega sklepa - odmera pravdnih stroškov
Skladno s 325. členom ZPP se dopolnilna sodba ali sklep izda le na predlog, ki ga lahko stranka poda v 15 dneh od prejema sodbe. Zmotno je torej stališče pritožbe, da bi tožena stranka predlog za izdajo dopolnilnega sklepa morala vložiti 19. 1. 2022, ko je bil sklep izdan.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00060541
ZOR člen 364, 371, 383, 387. OZ člen 360, 1060. ZZK člen 1. ZZK-1 člen 1. SPZ člen 1.
darilna pogodba - sklenitev darilne pogodbe - intabulacijska klavzula - zemljiškoknjižno dovolilo - ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo - tožba za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - zastaranje - ugovor zastaranja - tek zastaralnega roka - zadržanje zastaranja - pretrganje zastaranja - desetletni zastaralni rok - uporaba materialnega zakona
Leta 1996, ko naj bi bila darilna pogodba sklenjena, je bil v veljavi ZZK, ki je opustil zahtevo po zemljiškoknjižnem dovolilu kot pogoju za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – ni imel zahteve po intabulacijski klavzuli. To zahtevo je (ponovno) uvedel dne 1. 1. 2003 uveljavljeni SPZ, v celoti pa je to zahtevo potrdil novi ZZK-1, ki je bil uveljavljen 16. 9. 2003. Šele tedaj – torej od 1. 1. 2003 oziroma od 16. 9. 2003 – je zastaralni rok lahko začel teči. Pred tem tožnik zemljiškoknjižnega dovolila ni potreboval in ga zato tudi ne bi mogel zahtevati. V tem obdobju je prišlo do zadržanja zastaranja (383. člen ZOR in 360. člen OZ), kar pomeni, da zastaralni rok ni tekel. Ker tožnik do 16. 9. 2003 zemljiškoknjižnega dovolila ni potreboval in ga ni mogel zahtevati, je bila tožba za izstavitev zemljiškoknjižne listine rojena šele tega dne.
Ker sodišče prve stopnje ni uporabilo določb 105. in 108. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1, je podana očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost sklepa, v vsakem primeru pa je odločitev preuranjena, ker sodišče ni pred izdajo izpodbijanega sklepa postopalo, kot je določeno v 8. členu ZVEtL-1.
ZDSS-1 člen 72, 72/2.. ZŠtip-1 člen 11, 12, 13, 22, 22/1, 22/1-2, 22/3, 24, 24/1, 24/1-2, 24/2.. ZIUOOPE člen 57, 57/2.. URS člen 14.
Zoisova štipendija - interventni zakon - molk organa - izjemni dosežki - enakost pred zakonom
Sodišče je pravilno ugotovilo, da določba drugega odstavka 57. člena ZIUOOPE ni razveljavila drugega odstavka 24. člena ZŠtip-1, temveč je potrebno določili drugega odstavka 24. člena ZŠtip-1 in drugega odstavka 57. člena ZIUOOPE razlagati in uporabljati skupaj, saj se le na ta način doseže namen, zaradi katerega je bil ZIUOOPE sprejet. Sodišče pravilno razloguje, da določilo drugega odstavka 57. člena ZIUOOPE širi in ne oži izjemnih dosežkov, ki so pogoj za pridobitev ali nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije v šolskem oziroma študijskem letu 2020/2021.
Razlog, da tožnici ni bilo omogočeno pristopiti na tekmovanje iz znanja geografije na državni ravni v letu 2020, sicer ne spada v pravno sfero tožnice, vendar to dejstvo ne pogojuje avtomatičnega priznanja vtoževane štipendije oziroma izenačitev dosežkov na območni in državni ravni.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40.
nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da gre za pisno izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja, za katerega izvedencu pripada nagrada v višini 153,00 EUR. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da izvedenka ni odgovarjala na dodatna (nova) vprašanja sodišča, ampak je le odgovorila na pripombe tožnika, vse v okviru naloge, ki ji je bila naložena s prvotnim sklepom. Od vsakega primera posebej je odvisno, ali gre za odgovore na nova vprašanja ali gre zgolj za pojasnjevanje že podanega izvedenskega mnenja.
izločitev dokazov - zapisnik o sprejemu ustne kazenske ovadbe - izločitev obvestil, danih policiji - privilegirana priča - zbiranje obvestil - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe
Kazenska ovadba oškodovanca, četudi gre za privilegirano pričo, ni predmet izločitve po drugem odstavku 83. člena ZKP. Iz spisa se izločijo le tisti dokazi, za katere ZKP izrecno določa, da se sodba nanje ne sme opirati, medtem ko zapisnik o sprejemu ustne ovadbe ni takšen primer.