predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - delo v splošno korist - specialni povratnik
Pritožbeno sodišče namreč v celoti soglaša z zaključki prvostopnega sodišča, da je izvršitev kazni zapora trenutno edini pravičen, primeren in ustrezen ukrep, ki bo obsojencu preprečil nadaljnje kontinuirano izvrševanje kaznivih dejanj in ga morebiti po prestani kazni celo odvrnil od ponavljanja kaznivih dejanj.
zavarovanje dokazov - izvedba dokaza - zaslišanje priče - upravičen razlog za zavarovanje dokazov - pogoji za zavarovanje - opravičena bojazen - oteženo dokazovanje - sklep, zoper katerega ni posebne pritožbe
Dejstvo je, da s starostjo spomin peša, zato je utemeljena bojazen, da bo zaslišanje ostarele priče pozneje težje.
ustavitev izvršilnega postopka - odločanje o pravnem sredstvu - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da dolžnik, ki zoper sklep o ustavitvi izvršbe ni vložil pritožbe in ustavitvi torej ni nasprotoval, ne more pričakovati vsebinske odločitve o ugovoru zoper sklep o izvršbi. Tako v primeru, ko sodišče na podlagi prvega odstavka 43. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) izvršbo ustavi zaradi umika predloga za izvršbo, kot tudi v primeru, ko je upnikova terjatev v celoti poplačana v okviru postopka izvršbe in sodišče sklep o ustavitvi izda na tej podlagi, ustavitev izvršbe ne pomeni nujno tudi konca izvršilnega postopka, ampak zgolj konec oprave izvršbe, torej konec opravljanja neposrednih dejanj izvršbe, za katera bodisi zaradi umika bodisi zaradi realizacije izvršbe ni več podlage. Če v takem primeru sodišče še ni odločilo o predhodno vloženih pravnih sredstvih, se postopek konča šele po tem, ko je pravnomočno odločeno o pravnih sredstvih, ki so bila vložena do trenutka ustavitve izvršbe.
Ali mora sodišče o ugovoru zoper sklep o izvršbi, vloženem pred izdajo sklepa o ustavitvi izvršbe, kljub ustavitvi meritorno odločiti ali pa izda zgolj procesni sklep o njegovem zavrženju, je odvisno od odgovora na vprašanje, ali dolžnik po ustavitvi izvršbe še ima pravni interes za vsebinsko odločitev o ugovoru. Pravni interes ima dolžnik, ki bi mu, če bi se izkazalo, da je ugovor utemeljen, odločitev prinesla konkretno in neposredno pravno korist, če bi se torej z odločitvijo o ugovoru njegov pravni položaj lahko izboljšal.
invalidska pokojnina - gostota pokojninske dobe - zavarovalna doba
Morebitna naknadna plačila prispevkov ne omogočajo tolmačenja, da je bila pokojninska doba dopolnjena do nastopa invalidnosti. Pri naknadnem plačilu prispevkov za nazaj ni mogoče upoštevati priznane manjkajoče pokojninske dobe. Pogoji za upravičenje do invalidske pokojnine se upoštevajo v trenutku ugotovljene invalidnosti, ne pa kasneje.
OZ člen 134, 171, 179. ZPP člen 41, 41/2, 163, 163/3, 163/4, 185, 185/3, 286, 286/3.
kršitev osebnostne pravice - odškodnina zaradi posega v osebnostne pravice - poseg v čast in dobro ime - osebnostna pravica na lastni podobi - odškodnina za duševne bolečine zaradi posega v čast in dobro ime - družbena omrežja - relativno javna oseba - interes javnosti - duševne bolečine - pravična denarna odškodnina - odstranitev objave - soprispevek oškodovanca - splošni interes javnosti - svoboda izražanja - protipravno ravnanje - prekluzija - vrednost spornega predmeta - uveljavljanje več zahtevkov z različno dejansko in pravno podlago - sprememba tožbe - stvarna pristojnost okrajnega sodišča - odločitev o stroških postopka - odločanje o stroških postopka s posebnim sklepom
Z objavo fotografije in posnetka pogovora s pomočjo hišnega nadzornega sistema (brez tožničinega soglasja), ki ni potekal na javnem prostoru, ampak je šlo za zasebni pogovor, ki niti ni prispeval k razpravi v javnem interesu ali k odzivu na tožničine objave, je bilo poseženo v njeno osebnostno pravico.
Četudi bi tožnica uživala kokain v času nosečnosti, to ne daje pravice tožencu, da o slednjem, kot tudi njenem zdravstvenem stanju, ki ga podaja na podlagi lastne ocene, o tem piše na svojem družbenem omrežju brez privolitve tožnice. Pravica do osebnega življenja res ni neomejena, posegi vanjo so lahko dovoljeni v interesu posameznika ali splošne javnosti, česar pa toženec ni izkazal. Splošnega interesa javnosti za seznanitev s to informacijo na svojem odprtem profilu na družbenem omrežju, ni mogoče utemeljevati v primeru, da je za informacijo izvedel kot bivši mož. Takega pisanja pravica do svobode izražanja ne zajema. Ni odločilno, da je tožnica relativno javna oseba. Pravico do zasebnosti imajo tudi te osebe. Zapis o uživanju kokaina in o psihičnem stanju tožnice ne predstavlja odziva toženca na tožničine zapise. S tem ne predstavlja svoje plati zgodbe o razpadu zveze.
ZIKS člen 145č. ZDen člen 3, 3-20. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (1945) člen 1, 1/1.
denacionalizacija premoženja - pristojnost sodišča - pristojnost upravne enote - sodna ali upravna pristojnost - zaplenjeno premoženje - podržavljeno premoženje - podlaga za podržavljenje premoženja - Odlok AVNOJa ali odločba o zaplembi - zaplembena odločba - obsodilna kazenska sodba - kazenska sodba - razveljavljena kazenska sodba - razmerje med ZIKS in ZDen - uporaba ZDen in ZIKS
Odločilno je, na kateri podlagi se vrača podržavljeno premoženje v tem primeru. Obveljalo je stališče, da je odločilna pravna podlaga za podržavljeno premoženje.
V zadnjih 30 letih se je sodna praksa Vrhovnega sodišča RS in tudi nazadnje Ustavnega sodišča RS končno ustalila in je odločilno, na kateri podlagi se vrača podržavljeno premoženje v tem primeru. Ob tem se je tudi razjasnila sodna praksa, katere okoliščine pa le dopuščajo določene izjeme (prim. Up 1061/12) in te izjeme so sedaj točno določene. Dokončno je obveljalo stališče, da je odločilna pravna podlaga za podržavljeno premoženje.
Če gre za vračanje premoženja, ki je bilo odvzeto po kazenski sodbi, katera je bila kasneje odpravljena, je vračanje premoženja po ZIKS. Če je šlo za odvzeto premoženje, ki je bilo pred kazensko sodbo že odvzeto z odlokom Avnoj, pa se vrača po ZDen. Primerjava obeh zakonov pokaže, da obstajajo določene razlike, na kar opozarjajo tudi nasprotini udeleženci. Razlike so v pasivni legitimaciji, obsegu oziroma načinu vračanja (v naravi ali obveznice), lahko pa se pojavi tudi vprašanje aktivne legitimacije oškodovanca oziroma njegovega pravnega naslednika.
V dosedanji sodni praksi se je utrdilo stališče, da je vprašanje pravne podlage zahtevkov za vračanje podržavljenega premoženja odvisno od ugotovitve, na kateri pravni podlagi je bilo premoženje podržavljeno.
Ob ugotovljeni zaplembi premoženja na podlagi 2. točke 1. člena Odloka AVNOJ se je kasnejša zaplemba premoženja, ki je bila izrečena s sodbo Vojaškega sodišča, v bistvu nanašala na premoženje, ki ga pokojni ni več imel.
ZDSS-1 člen 72, 72/2.. ZŠtip-1 člen 11, 12, 13, 22, 22/1, 22/1-2, 22/3, 24, 24/1, 24/1-2, 24/2.. ZIUOOPE člen 57, 57/2.. URS člen 14.
Zoisova štipendija - interventni zakon - molk organa - izjemni dosežki - enakost pred zakonom
Sodišče je pravilno ugotovilo, da določba drugega odstavka 57. člena ZIUOOPE ni razveljavila drugega odstavka 24. člena ZŠtip-1, temveč je potrebno določili drugega odstavka 24. člena ZŠtip-1 in drugega odstavka 57. člena ZIUOOPE razlagati in uporabljati skupaj, saj se le na ta način doseže namen, zaradi katerega je bil ZIUOOPE sprejet. Sodišče pravilno razloguje, da določilo drugega odstavka 57. člena ZIUOOPE širi in ne oži izjemnih dosežkov, ki so pogoj za pridobitev ali nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije v šolskem oziroma študijskem letu 2020/2021.
Razlog, da tožnici ni bilo omogočeno pristopiti na tekmovanje iz znanja geografije na državni ravni v letu 2020, sicer ne spada v pravno sfero tožnice, vendar to dejstvo ne pogojuje avtomatičnega priznanja vtoževane štipendije oziroma izenačitev dosežkov na območni in državni ravni.
zavrnitev dokaznih predlogov - obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov - vpliv na pravilnost in zakonitost odločitve
Pritožnik je tudi zgolj pavšalno predlagal zaslišanje ostalih policistov, ki so bili na kraju, saj je bilo ugotovljeno, da je vse relevantne meritve in ogled opravil policist, ki je bil zaslišan, on je tudi sestavil zapisnik. Ker so policisti na kraj prišli po nesreči, bi moral pritožnik pojasniti, v čem konkretno bi bila dodana vrednost njihovega zaslišanja, saj se kot priče zaslišujejo le osebe, za katere je verjetno, da bi mogle kaj povedati o pomembnih okoliščinah prekrška.
Odločitev sodišča prve stopnje prvenstveno temelji na izvedeniškem mnenju. Izvedenec je opravil časovno potno analizo vseh udeleženih vozil in analizo trka ter ob upoštevanju tudi podatkov o teži in materialu klančine ter GPS sledilnika ugotovil, da je najprej prišlo do trčenja storilca v vozilo Mazda in da so šele nato sledili ostali trki. Z laičnim vztrajanjem pri svoji verziji dogodka storilec pravne relevantnosti predlaganega zaslišanja še voznikov dveh drugih vozil ni utemeljil s potrebno stopnjo verjetnosti (ni verjetno izkazal, da bo izvedba teh dokazov bistveno vplivala na ugotovitev dejanskega stanja). Neustrezna obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov zato ni vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve, prav tako pa samo zaradi tega ni bilo poseženo v storilčevo pravico do obrambe.
ZST-1 člen 12a, 12a/11, 14b. ZVOP-1 člen 54. ZPP člen 343, 343/4.
zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - dopustnost pritožbe zoper sklep - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev - obravnavanje predloga - ugoditev predlogu - pravni interes za pritožbo - pravni interes kot procesna predpostavka - možnost izboljšanja pravnega položaja - ni pravnega interesa za pritožbo - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - tajnost dokumentacije v postopku za uveljavitev oprostitve plačila takse - uničenje dokumentacije
Pritožbena pravovarstvena potreba (pravni interes za pritožbo) je procesna predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi. Pravico do pritožbe ima namreč samo tista stranka, ki bi z njo, če bi se pokazalo, da je utemeljena, pridobila konkretno in neposredno pravno korist. Z odločbo pritožbenega sodišča, ki bi izpodbijani sklep spremenila tako, da bi zavrnila (tudi) predlog za odlog plačila sodne takse, se pravni položaj pritožnikov ne bi izboljšal. Za pritožbo zoper ta del izpodbijanega sklepa zato nimata pravnega interesa in je njuna pritožba v tem delu nedovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP).
Predlagatelj je študentsko delo opravljal zgolj občasno v času poletnih počitnic, pri čemer ta dohodek ni bil stalen in ne trajno zagotovljen. Šlo je za enkraten zaslužek in ni izkazano, da bo med naslednjimi počitnicami lahko zaslužil enako. Pravilna je odločitev prvostopenjskega sodišča, da se njegov zaslužek z delom upošteva kot delno (relativno majhno) zmanjšanje preživninske obveznosti obeh roditeljev.
KPJS člen 39.. ZSPJS člen 30.. ZPP člen 7, 212.. ZIUOOPE člen 71.
nevarni delovni pogoji - COVID-19 - dodatek k plači - predlog za postavitev izvedenca
Pojem dela v nevarnih pogojih iz 39. člena KPJS je pravni standard, ki ga mora napolniti sodišče v vsakem posameznem primeru. Lahko bi v posameznem primeru delovni pogoji postali nevarni zaradi specifičnih konkretnih okoliščin, vendar dejanske ugotovitve v tej zadevi (pisarniško delo tožnice brez stika s strankami, na ustrezni razdalji od sodelavk ter ob upoštevanju preventivnih ukrepov in navodil tožene stranke) takega zaključka ne omogočajo. Zanj sodišče ni potrebovalo posebnega strokovnega znanja in ob nesporno razglašeni epidemiji ni bilo dolžno postaviti izvedenca epidemiologa, kot zmotno meni pritožba.
postopek za preklic pogojne obsodbe - pogojna obsodba s posebnim pogojem - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe
Glede na to, da je obsojenec svojo obveznost izpolnil, ni razloga za preklic izrečene pogojne obsodbe, zato je bilo potrebno ravnati skladno z drugim stavkom četrtega odstavka 506. člena ZKP, ko sodišče, kadar spozna, da ni podlage za nobeno izmed prej citiranih odločb, s sklepom ustavi postopek za preklic pogojne obsodbe.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - namen zavarovanja terjatve - vpis prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v zemljiški knjigi
Brez predlaganega in dovoljenega vpisa prepovedi v javni register zemljiške knjige začasna odredba ne dosega namena zavarovanja po prvem odstavku 271. člena ZIZ.
zahteva za sodno varstvo - prekoračitev hitrosti - naselje - prometni znak
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da niti omenjeni prometni znak št. 2238 - "prenehanje vseh omejitev", niti krožišče ne razveljavljata splošnega pravila omejitvi hitrosti v naselju ter da omejitev hitrosti v naselju ni omejena samo na območju stanovanjskih stavb, ampak na celotnem območju naselja tj. od prometnega znaka, ki označuje začetek naselja, pa vse od prometnega znaka, ki označuje konec naselja. Prometni znak, na katerega se je skliceval storilec v zahtevi za sodno varstvo, ter križišče oziroma krožišče razveljavita namreč le omejitev hitrosti oz. tiste omejitve, ki so določene s predhodno postavljenim prometnim znakom za omejitev hitrosti vožnje, ki predstavlja specialni predpis oziroma pravilo v razmerju do splošno veljavne hitrosti omejitve vožnje v naselju, ne pa tudi za splošno omejitev hitrosti vožnje v naselju, ki je določena z zakonom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00056643
OZ člen 198, 190, 193. SPZ člen 66. ZPP člen 226, 226/4.
solastnina - razmerja med solastniki - uporaba solastne nepremičnine - nemožnost uporabe solastne nepremičnine - neupravičena obogatitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina) - zahtevek za plačilo uporabnine - nadomestilo za neupravičeno uporabo tuje stvari - uporaba solastniškega dela nepremičnine - izključna uporaba enega od solastnikov - dejanska uporaba nepremičnine - preprečitev uporabe nepremičnine - pisni poziv - izročitev ključev - sklenitev pogodbe - izključna posest - uporaba nepremičnine - predložitev dokazov - obsežna listinska dokumentacija - poziv sodišča - navedbe, bistvene za odločitev - višina nadomestila (uporabnine) - višina najemnine - zakonske zamudne obresti - zamudne obresti nepoštenega pridobitelja - trenutek nastopa nepoštenosti
Neutemeljen je očitek o zmotnosti ugotovitve, da je imel toženec izključno posest nepremičnin do izročitve ključev. Ne glede na to, da je dejansko uporabljal le del prostorov v hiši, je ugotovitev pravilna. Dokler je s ključi razpolagal le toženec, tožnica ni imela dostopa v hišo.
Presoja o tem, ali naj naloži stranki, da poda povzetek bistvenih navedb in podatkov iz predloženih listin, kadar so te obsežne, je pri sodišču, da bi presoja sodišča toženca prikrajšala v izvrševanju procesnih pravic, pa ni izkazano.
Odločitev o utemeljenosti zahtevka temelji na določbah OZ o neupravičeni obogatitvi. Po 198. členu OZ lahko imetnik v primeru, če je nekdo njegovo stvar uporabil v svojo korist, zahteva od njega, naj mu nadomesti korist, ki jo je imel od uporabe. V povezavi s splošnim pravilom o neupravičeni obogatitvi iz 190. člena OZ, po katerem je tisti, ki je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, dolžan prejeto vrniti oziroma nadomestiti vrednost dosežene koristi, mora biti uporaba tuje stvari brez pravnega temelja, korist pa v vzročni zvezi s tem ravnanjem. Ker sta pravdni stranki solastnika, je v presojo, ali je bil toženec obogaten brez pravnega temelja, sodišče pravilno vključilo določbo prvega odstavka 66. člena SPZ, po kateri ima solastnik pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu, ne da bi s tem kršil pravice drugih solastnikov. Sočasno izvrševanje lastninskih upravičenj terja namreč dogovarjanje in usklajevanje. Zaključek, da eden od solastnikov uporablja stvar brez pravnega temelja, mora zato temeljiti na ovrednotenju ravnanj solastnika, ki uporablja stvar, in prizadevanj drugega solastnika, da bi dosegel izvrševanje lastninskih upravičenj sorazmerno svojemu solastninskemu deležu, v luči temeljnih načel vestnosti in poštenja, mirnega reševanja sporov in izravnalne pravičnosti.
Okoliščina, da je toženec uporabljal le določen del prostorov, je spričo dejstva, da je prekinil proces dogovarjanja in da ni izročil ključev, nepomembna. Četudi je uporabljal te prostore kot svoje stanovanje že pred nastankom solastninske skupnosti, je bil dolžan sodelovati v dogovarjanju o ureditvi na novo nastalega solastninskega položaja. Podobno velja za različne poglede solastnikov o načinu izvrševanja solastninskih upravičenj in nabor možnosti za ureditev razmerja, pogojen z lastnostmi stvari (možnost delitve v naravi, obseg prilagoditev, potrebnih za ustvaritev dveh ločenih bivalnih enot ipd.).
Ker za upravičenost do nadomestila ni pomembno, ali bi tožnik solastno nepremičnino oddajal v najem, tudi ni pomembno, ali je bila nepremičnina deljiva in ali bi bilo mogoče oddati polovico prostorov.
V postopku za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče ne more polemizirati o tem, ali je bila storilcu s pravnomočnim plačilnim nalogom izrečena ustrezna sankcija, prav tako pa ne more upoštevati pritožbeno izpostavljenih okoliščin socialne narave (t.j. da je storilcu vozniško dovoljenje potrebno za opravljanje službe ter posledično za preživljanje družine), saj ugotavlja zgolj to, ali je storilec v času preizkusne dobe storil prekršek, za katerega mu je bila izrečena stranska sankcija najmanj 3 kazenskih točk, in v kolikor so ti pogoji izpolnjeni, nima možnosti tehtanja, ali naj storilcu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prekliče ali ne, temveč je to dolžno storiti.
začasna odredba v družinskih sporih - stiki med očetom in otrokom - sprememba stikov - izvajanje stikov - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - izvedensko mnenje - prosta dokazna ocena
Takò mnenje CSD kot izvedensko mnenje sta dokaza, ki ju je sodišče izvedlo v postopku odločanja o materinem predlogu za ukinitev stikov in o očetovem predlogu za izdajo začasne odredbe. Ocena obeh je v pristojnosti sodišča. Ta mora biti vestna in skrbna, a je prosta (8. člen ZPP), kar pomeni, da dokaz nima vnaprej določene vrednosti.
vknjižba stvarne služnosti - listina, ki je podlaga za vknjižbo - zemljiškoknjižno dovolilo - vsebina zemljiškoknjižnega dovolila
Ker je pogoj za vpis v zemljiško knjigo tudi veljaven pravni posel, iz katerega izhaja obveznost ustvariti zemljiškoknjižno posledico, se v praksi zavezovalni pravni posel in zemljiškoknjižno dovolilo največkrat zlijeta v eno listino.
V listini, ki je podlaga za vpis, so nepremičnine označene z identifikacijskimi podatki, s katerimi so vpisane v zemljiško knjigo, način zapisa v dovolilu s sklicevanjem na podatke, ki so zapisani na drugem mestu iste listine, pa tudi ne pušča nobenega dvoma o tem katera osebi, glede katerih nepremičnin, in v čigavo korist dovoljuje predlagane vpise. Stališče sodišča, ki ni dovolilo vpisa, je prestrogo.