postopek osebnega stečaja - stečajna masa - plača in drugi stalni denarni prejemki - izvzetje iz stečajne mase - stroški stečajne mase - stroški prevoza na delo - stroški prehrane - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - nujni stroški stečajnega postopka - pomanjkljiv predlog - nedopustne pritožbene novote - nov predlog
Stroški prevoza na delo in prehrano, ki jih dolžniku izplačuje delodajalec, po 389. členu ZFPPIPP niso izvzeti iz stečajne mase po 2. točki drugega odstavka 389. člena ZFPPIPP, niti ne gre za prejemke, ki bi spadali v stečajno maso le v omejenem obsegu po tretjem odstavku 389. člena ZFPPIPP ali po prvem odstavku 102. člena ZIZ v zvezi s četrtim odstavkom 389. člena ZFPPIPP. Kljub temu je sodna praksa že večkrat zavzela stališče, da dolžnik s svojo zaposlitvijo prispeva k oplemenitvi stečajne mase za poplačilo njegovih upnikov. Svojih obveznosti do delodajalca, ki jih ima kot zaposlena oseba po 1. točki prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP, pa ne more izpolnjevati brez nujnih stroškov prevoza na delo (pa tudi prehrano), z njihovim plačilom iz razpoložljivega obsega sredstev, ki mu preostanejo, pa je ogroženo tudi njegovo preživljanje. Stroške prevoza na delo in prehrane, ki mu v zvezi s tem nastajajo v teku stečajnega postopka, je zato treba opredeliti kot nujne stroške stečajnega postopka v smislu prvega odstavka 354. člena v zvezi z 9. točko drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP. Vendar pa mora dolžnik predlog za plačilo stroškov prevoza na delo iz stečajne mase vložiti posebej za vsak mesec, ga zneskovno specificirati in tudi ustrezno obrazložiti ter izkazati nastale stroške prevoza na delo za vsako obdobje posebej, saj je le tako mogoče presojati utemeljenost njegovega predloga za povračilo stroškov prevoza na delo in prehrano ter njihovo izplačilo kot stroškov stečajnega postopka.
ZD člen 210, 210/1, 210/2, 210/2-3, 212, 212-1, 213, 213/1.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - napotitev dedičev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - ugotovitev obsega zapuščine
Pritožbeni očitek, da je zahteva dediča D. D. za vračunanje daril v dedni delež dediča A. A. zgolj delno konkretizirana, ker dedič D. D. v svoji zahtevi ni navedel vrednosti daril, ki naj se vračunajo v dedni delež, ni utemeljen, saj je bila z izpodbijanim sklepom pritožnica na pravdo napotena zaradi ugotovitve obsega zapuščine in ne zaradi vrnitve daril.
Odločitev o tem, katero stranko sodišče napoti na pravdo, je odvisna od vprašanja, katera pravica je manj verjetna in ni odvisna od tega, katera stranka zatrjuje prikrajšanje in katera ne. Glede na to, da dedič D. D. trdi, da je bilo premoženje, ki je predmet pogodb, sklenjenih med zapustnico in pokojnim A. A., darilo A. A., kar potrjuje tudi vsebina sklenjenih pogodb (priloga A9 in A10), iz katerih izhaja, da gre za darilni pogodbi, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je na pot pravde napotilo dedinji po pokojnem A. A, B. B. in C. C., ki trdita nasprotno, da premoženje po pogodbah ni bilo predmet daritve.
Tožnici je delovno razmerje na podlagi pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za uradniško delovno mesto podsekretar, prenehalo po samem zakonu iz razloga, določenega v točki 1 prvega odstavka 154. člena ZJU, v zvezi s čimer je toženka izdala presojani ugotovitveni sklep z dne 18. 11. 2020; tožnica v roku treh mesecev od sklenitve pogodbe o zaposlitvi z dne 23. 12. 2019 ni opravila strokovnega izpita iz upravnega postopka.
zavarovanje nedenarne terjatve - začasna odredba - standard verjetnosti - vrnitev stvari
V postopku zavarovanja sodišče ocenjuje, ali razlogi za obstoj terjatve pretehtajo, pri čemer ne odloča o njeni utemeljenosti, to bo predmet nadaljnjega pravdnega postopka. Vsled temu je tudi dokazni standard glede obstoja dejstev, ki utemeljujejo sklep o izpolnjenosti pogojev, zahtevanih za izdajo začasne odredbe nižji, in sicer zadošča dokazni standard verjetnosti, ki omogoča hitro odločitev o utemeljenosti začasnega sodnega varstva.
javni uslužbenci - del plače za delovno uspešnost - povečan obseg dela - razveljavitev sodbe - zmotna uporaba materialnega prava
Tožnik v pritožbi utemeljeno graja stališče sodišča prve stopnje, da so sredstva bistvena za presojo, ali je javni uslužbenec upravičen do plačila za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela.
Za odločitev, ali je javni uslužbenec upravičen do plačila, je bistveno le, kot izhaja iz 22.e člena ZSPJS in kot je obrazložilo Vrhovno sodišče RS v sklepu VIII Ips 56/2020, ali je z obsegom opravljanega dela presegel pričakovane rezultate dela v posameznem mesecu.
izločitev sodnika - prepozna zahteva za izločitev sodnika - zavrženje zahteve za izločitev sodnika - nedovoljenost posebne pritožbe - dovoljenost pritožbe - predlog za oprostitev plačila sodne takse - oprostitev plačila sodne takse - ugoditev predlogu - pravni interes za pritožbo - pomanjkanje pravnega interesa - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Po sedmem odstavku 72. člena ZPP zoper sklep, s katerim predsednik senata oz. razpravljajoči sodnik zavrže prepozno, nerazumljivo, nepopolno ali nedovoljeno zahtevo za izločitev sodnika, ni posebne pritožbe, kar je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje v pravnem pouku izpodbijanega sklepa. Ker posebna pritožba zoper izpodbijani sklep ni dovoljena, jo je pritožbeno sodišče zavrglo (1. točka 365. člena ZPP).
Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da toženec nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep z dne 4. 1. 2022. Ker je toženec s predlogom za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek v celoti uspel, s pritožbo zoper sklep, s katerim je bilo njegovemu predlogu ugodeno, ne more doseči še ugodnejšega pravnega položaja, posledično pa za pritožbo nima pravnega interesa. Pritožba je nedovoljena, če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo (četrti odstavek 343. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je zato pritožbo toženca zoper sklep z dne 4. 1. 2022 pravilno zavrglo kot nedovoljeno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00056977
KZ-1 člen 139, 139/2, 139/2-2, 221, 221/1, 221/2. ZKP člen 18, 355, 355/2, 445.
kaznivo dejanje napad na informacijski sistem - neupravičen vstop v informacijski sistem - vdor v informacijski sistem - pričakovana zasebnost - kršitev tajnosti občil - status oškodovanca - indična sodba - in dubio pro reo - tek zakonskih zamudnih obresti - skrajšani postopek pred okrajnim sodiščem - seja pritožbenega sodišča - obveščanje strank o seji senata
Varstvo elektronskih komunikacij je zagotovljeno tako v 139. kot v 221. členu KZ-1. Kaznivo dejanje kršitve tajnosti občil po 139. členu KZ-1 inkriminira seznanjanje s sporočilom, ki se prenaša z elektronskim komunikacijskim sredstvom, kaznivo dejanje napada na informacijski sistem po 221. členu KZ-1 pa se nanaša na neupravičen vstop ali vdor ali prestrezanje podatkov (prvi odstavek) oziroma na neupravičeno uporabo, spremembo, preslikavo, prenos, oziroma uničenje podatkov oziroma oviranje prenosa, dostopa oziroma delovanja informacijskega sistema (drugi odstavek).
Kaznivo dejanje po prvem odstavku 221. člena KZ-1 stori kdor neupravičeno vstopi ali vdre v informacijski sistem ali kdor neupravičeno prestreže podatek ob nejavnem prenosu v informacijski sistem ali iz njega. Izmed možnih izvršitvenih ravnanj se obdolženki po citirani določbi očita neupravičen vstop (ne pa vdor) v informacijski sistem. Razlika med neupravičenim vstopom in vdorom v informacijski sistem je v tem, da neupravičen vstop pomeni neupravičeno pridobitev vpogleda v informacijski sistem, vdor pa je vstop z obidom, onesposobitvijo in drugačnim onemogočanjem varnostnih mehanizmov ali kršitvijo varnostnih ukrepov informacijskega sistema ali z uporabo tehničnih sredstev. Vdor je zato vedno neupravičen, da bi bili izpolnjeni znaki kaznivega dejanja pa mora biti neupravičen tudi vstop. Neupravičen vstop pomeni vstop, za katerega storilec nima dovoljenja. To dovoljenje pa je treba razlagati široko, tudi v smislu privolitve lastnika ali uporabnika. Neupravičen vstop v informacijski sistem pomeni tudi poseg v informacijsko zasebnost proti volji upravičenca, torej brez njegovega soglasja ali kljub njegovemu nesoglasju.
V primeru, ko sodišče ugotavlja dejstva na podlagi posrednih dokazov (indicev), ko torej iz znanega dejstva sklepa o resničnosti drugega, še neznanega dejstva, lahko izda obsodilno sodbo le takrat, če gre za takšen niz nedvoumno ugotovljenih indicev, ki so med seboj tako trdno in logično povezani, ter se tako dopolnjujejo, da tvorijo zaprt - sklenjen krog in je na podlagi njih mogoče z gotovostjo sklepati, da je obtoženec storil očitano kaznivo dejanje.
Zakonske zamudne obresti od dolgovanega zneska (višine škode kot glavnice) ne tečejo od nastanka škode, ampak od seznanitve obdolženke s premoženjskopravnim zahtevkom.
dopustni pritožbeni razlog - spor majhne vrednosti - dopustne pripravljalne vloge - zahteva za opravo obravnave - predlog za zaslišanje priče
Predmetna sodba se ne more izpodbijati iz razlogov relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP) in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pri čemer zadnje vključuje tudi zmotno dokazno oceno sodišča prve stopnje.
Da lahko vsaka stranka v sporu majhne vrednosti vloži eno pripravljalno vlogo (drugi odstavek 452. člena ZPP) je pravica, ki se izvaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 452. člena ZPP. Tožena stranka lahko to svojo pravico izkoristi le kot odgovor na prvo pripravljalno vlogo tožeče stranke, in sicer v roku 8 dni od prejema prve pripravljalne vloge tožeče stranke.
Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi pravilno navedlo, da mora pravdna stranka v sporu majhne vrednosti zahtevati izvedbo naroka in ne le predlagati njegovo izvedbo, kar je vsebina toženkinega pritožbenega očitka.
Pritožbeno sodišče še poudarja, da sta upravičenca do preživnine mladoletna otroka, zavezanec za plačevanje preživnine pa je predlagatelj, ker sta mladoletna otroka zaupana v varstvo, vzgojo in oskrbo materi. Zato so pravno upoštevna dejstva o spremembi potreb upravičenca in o spremembi zmožnosti zavezanca za spremembo višine že pravnomočno določene preživnine na podlagi prvega odstavka 197. člena Družinskega zakonika (DZ).
ZPP člen 151, 152, 163, 163/1, 163/2, 180, 310, 310/1. ZFPPIPP člen 60, 60/2-3, 296, 296/5, 301, 301/4, 354, 354/1.
stroški pravdnega postopka - zahtevek za povračilo stroškov - prekoračitev zahtevka - stečajni postopek nad toženo stranko - nastanek pravdnih stroškov - nastanek terjatve - izrek odločbe - stroški stečajnega postopka - stroški do začetka stečajnega postopka - neprijava terjatve v stečajnem postopku
Terjatev za plačilo pravdnih stroškov, tako za tiste, ki nastanejo do začetka stečajnega postopka nad toženo stranko, kot tudi tiste, ki nastanejo po nadaljevanju prekinjenega pravdnega postopka, nastane šele z odločitvijo sodišča o pravdnih stroških. Upnik v trenutku, ko vloži predlog za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka, terjatve za do tedaj nastale pravdne stroške še nima. Pred začetkom stečajnega postopka je lahko tožnica v pravdi uveljavljala (določno) le terjatev v okviru glavnega zahtevka. Zato o vseh pravdnih stroških (tistih, ki so nastali pred začetkom stečajnega postopka in tistih, ki nastanejo v nadaljnjem pravdnem postopku) odloči pravdno sodišče na koncu pravdnega postopka z dajatvenim sklepom in se terjatev za plačilo pravdnih stroškov poplača kot strošek stečajnega postopka in ne kot upniška terjatev.
ZFPPIPP člen 235, 236, 239, 2391/1, 239/1-2. ZIUZEOP člen 97.
začetek stečajnega postopka - odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka - ugovor zoper predlog za začetek stečajnega postopka - COVID-19
Pritožnika ne oporekata ugotovitvi sodišča prve stopnje, da dolžnik v 15 dneh po prejemu predloga za začetek stečajnega postopka ni ugovarjal, da ni insolventen ali da upničina terjatev ne obstaja niti vložil zahteve za odložitev odločanja o upničinem predlogu za začetek stečajnega postopka po 236. členu ZFPPIPP. To bi lahko vložil tudi na podlagi 97. člena ZIUZEOP, v kolikor bi izkazal, da je njegova insolventnost posledica razglasitve epidemije. Ker tega v danem roku ni storil, v pritožbi zoper sklep o začetku stečajnega postopka ne more več uspešno uveljavljati trditev, da je bilo poslovanje dolžnika v zadnjih dveh letih popolnoma onemogočeno zaradi epidemije COVID-19.
predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - zagotavljanje predujma iz proračuna sodišča - vračilo predujma - stečajna masa
Upravitelj je glede na višino zahtevka iz izpodbojne tožbe lahko utemeljeno pričakoval, da se bo za vtoževani in kasneje tudi prisojeni znesek stečajna masa povečala, kar se ni zgodilo, saj mu je na podlagi pravnomočne sodbe od dolžnikovega dolžnika uspelo doseči le plačilo 500,00 EUR. Ker pa so v zvezi z izpodbojno tožbo in predlogom za izvršbo nastali odvetniški stroški, in ker je po plačilu teh v stečajni masi le še znesek 4,71 EUR, za vračilo sredstev v dobro proračuna sodišča v višini celotnega zneska založenega predujma 1.955,00 EUR ni podlage v osmem odstavku 233. člena ZFPPIPP, saj vrednost unovčene stečajne mase, glede na to, da je bila ta porabljena za plačilo stroškov postopka, znaša le še 4,71 EUR.
Tožnik v tem sporu zahteva plačilo dnevnic za izobraževanje v tujini, na katerega je bil napoten od 16. 1. 2014 do 11. 4. 2014, in sicer kot razliko (prikrajšanje) med zneskom t. i. "ameriške" dnevnice 11,70 USD dnevno, ki ga je prejel, in predvidenim zneskom dnevnice 48,00 USD dnevno iz Odločitve za napotitev pripadnika SV na izobraževanje in usposabljanje z dne 3. 12. 2013 in Predloga napotitve na izobraževanje v tujino.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da se je toženka zavezala le k izplačilu nadomestila plače in kritju drugih stroškov izobraževanja, ne pa tudi k izplačilu dnevnic (niti v izplačani višini 11,70 USD niti v višini 48,00 USD, ki je bila predhodno predvidena v dokumentaciji toženke).
misija - slovenska vojska - odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka
Sodišče prve stopnje sicer ni ugotovilo, koliko časa je trajala naloga preverjanja delovanja posebne opreme skupine E., kot mu očita pritožba, vendar to za odločitev ni bistveno. Upoštevaje še ostali dve nalogi – preverjanje varnostne situacije in načrtovanje naloge za naslednji dan oziroma načrtovanje terenske naloge skupaj s sestankom, ki sta trajali skupaj tri ure in pol – je pravilno presodilo, da je bila tožniku pravica do tedenskega počitka, ki mu jo dajeta 156. člen ZDR-1 in 97.f člen ZObr kršena. Toženka se v pritožbi neutemeljeno zavzema za stališče, da opravljanje določene naloge, kot je naloga preverjanja varnostne situacije, ne posega v pravico do tedenskega počitka, in daje primerjavo s pripravami na službeno potovanje v ponedeljek; pri tožniku ni šlo za službeno pot, nalogo pa je moral opraviti zaradi zagotavljanja varnosti tako skupine E., katere vodja je bil, kot skupine za varovanje skupine E.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00058160
ZPP-E člen 125, 125/3.. ZPP člen 236a, 286, 286/3, 333, 339, 339/2, 339/2-8.. OZ člen 167, 167/1, 167/2, 174, 299.
nesreča pri delu - plačilo mesečne rente - neprava sprememba tožbe - vnaprejšnja dokazna ocena - aktivno iskanje zaposlitve - zadostna trditvena podlaga - razveljavitev sodbe - III. kategorija invalidnosti - pričetek teka zastaralnega roka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pogoj za prisojo škode zaradi izgubljenega zaslužka oziroma denarne rente je, da oškodovanec škodo (izgubo dohodka) dejansko trpi, o povrnitvi te škode pa se odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari, gledano s perspektive trenutka škodnega dogodka. Do kolikšne rente je upravičen oškodovanec, je odvisno od tega, ali bi z delom v okviru preostale delovne zmožnosti lahko pridobival zaslužek in tako v razumnih okvirih zmanjšal nastalo škodo. Predpogoj za odgovor na to vprašanje je, da si oškodovanec aktivno prizadeva iskati zaposlitev (prim. sodba VSRS II Ips 28/2017, sodba VSL II Cp 2316/2016). Tožnikove navedbe je mogoče razumeti tako, da je zaradi posledic padca in poškodbe kolena postal nezaposljiv, vendar pa iz ugotovitev sodnega izvedenca za področje medicine dela izhaja, da je tožnikova pridobitna zmožnost zmanjšana le v manjši meri. Glede na navedeno je v obravnavani zadevi treba razčistiti, ali je tožnikova brezposelnost izključna posledica tožnikove poškodbe, ali pa je, glede na zmanjšanje pridobitnih sposobnosti le v manjši meri, posledica tožnikove neaktivnosti pri iskanju nove zaposlitve, ustrezne preostali delovni zmožnosti oziroma zdravstvenim omejitvam.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 47, 47/6. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2021) člen 14, 18.
stroški pravdnega postopka - izvedenec - nagrada izvedencu - odmera nagrade - posebni primeri - predračun - uporaba pravilnika - sprememba pravilnika - prehodna določba - materialni stroški
Za povrnitev stroškov po urni postavki v skladu s ponudbo po predračunu ni podlage. Ponudbe sodišče ni sprejelo. Šesti odstavek 47. člena Pravilnika, na katerega se sklicuje izvedenec, je začel veljati po tem, ko je bil izvedenec s sklepom imenovan in zato ni uporabljiv.
Povrnitev materialnih stroškov tiska in vezave je upravičena, saj je priglašena cena izkustveno sprejemljiva in ne odstopa od običajnih cen tiska.
ZPP dopušča udeležbo v postopku vsakomur, kdor ima pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank. Pravni interes v smislu te določbe je podan, kadar je intervenient do stranke, ki se ji pridruži ali do predmeta spora v takšnem pravnem razmerju, da bi odločba, ki bi bila za stranko neugodna, kakorkoli škodljivo vplivala na položaj intervenienta.
Tožeča stranka ni uspela upravičiti svojega pravnega interesa za postavljene ugotovitvene zahtevke, čeprav so jo tožene stranke na pomanjkljive trditve o obstoju pravnega interesa večkrat opozorile. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da četudi bi ugotovilo ničnost navedenih pravnih poslov, ker naj bi bili skladno s trditvami tožeče stranke navidezni, se pravni položaj tožeče stranke ne bi izboljšal.
Tožeča stranka ima, če bi se vse njene trditve izkazale za resnične, v tem primeru za zavarovanje svojih pravic dajatveni zahtevek. Terjatev za plačilo temelji na zatrjevani posredniški pogodbi med tožečo stranko in sopogodbenikom, pri čemer se je pogoj za plačilo provizije po posredniški pogodbi, bodisi izpolnil s prenosom poslovnega deleža na tretjetoženo stranko (če sklenjeni poslovni posli izpolnjujejo pogoje za prodajno pogodbo) bodisi se šteje za izpolnjenega, ker je njegovo uresničitev v nasprotju z načelom vestnosti in poštenosti preprečil sopogodbenik s sklenitvijo navideznih poslov, da bi se izognil plačilu.
Sodišče je tožnici za zlom zunanjega gležnja levega zgornjega skočnega sklepa, zvin levega kolena in udarnino hrbtnega dela prsnega koša, ki jih je zadobila v škodnem dogodku, prisodilo 10.900 EUR, kar predstavlja približno devet povprečnih neto plač.
postopek prodaje - sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - ugovor zoper sklep o prodaji - ponovni ugovor - javna dražba - predlog za preklic dražbe - pravnomočen sklep - zavrženje ugovora
Če se s sklepom o prodaji odloči, da se prodaja premoženja opravi na podlagi javne dražbe, mora upravitelj v osmih dneh po pravnomočnosti tega sklepa sodišču predložiti razpis javne dražbe zaradi javne objave po prvem odstavku 122. člena ZFPPIPP, ki ga mora sodišče objaviti naslednji delovni dan po prejemu (prvi odstavek 334. člena ZFPPIPP). Po pravnomočnosti sklepa o prodaji torej sodišče, razen v izjemnih primerih, mora nadaljevati s postopkom prodaje.
Pritožnik ne navaja nobenega takšnega dejstva, ki bi preprečevalo prodajo kljub pravnomočnosti sklepa o prodaji.