pripor - utemeljen sum - podaljšanje pripora po izreku sodbe
Ob dejstvu izrečene obsodilne sodbe, sodišče prve stopnje tudi ni podrobneje obrazlagalo na katerih dokazih temelji zaključek sodišča prve stopnje o utemeljenosti suma, zato tudi pritožbena razprava, ki gre v smeri problematiziranja utemeljenosti suma, v tej fazi kazenskega postopka, ko je torej na podlagi pravnomočne obtožbe izrečena obsodilna sodba, slednja pa izrečena na podlagi sklenjenega sporazuma o priznanju krivde, ne more biti produktivna.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00057609
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.. ZSSloV člen 53.
misija - slovenska vojska - višina odškodnine - odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - Direktiva 2003/88/ES
Za določitev višine odškodnine ni relevantno, koliko ur je imel tožnik delovne obveznosti na dan, ko naj bi bil prost. Odškodnina se ne določa na način, kot se zavzema pritožba, t. j. glede na ugotovljeni čas kršitve tedenskega počitka. Gre za odškodnino za premoženjsko škodo, ki je vojakom nastala zaradi kršitve pravice do enega prostega dneva na teden. Osnova za izračun odškodnine je plača, ki jo je tožnik prejemal na misiji. Odškodnina za posamezen dan je v vrednosti osmih ur, upoštevaje povprečno mesečno obveznost v višini 174 ur.
neupravičena obogatitev - uporabnina - najemna pogodba - prenos lastninske pravice na nepremičnini - pogodba v korist tretjega - aneks k pogodbi - relativnost obligacijskih razmerij - vstop v pravni položaj prednika - vstop v pravice najemodajalca
Aneks k pogodbi deli usodo glavne pogodbe. Zato uporabljena dikcija, da aneks velja do konca leta 2022, nedvomno pomeni, da sta stranki podaljšali trajanje najemne pogodbe.
Po prenosu lastninske pravice na predmetu najema, nov lastnik vstopi v položaj najemodajalca. Sklenitev novega aneksa med prejšnjim lastnikom oz. najemodajalcem in najemnikom, ki je bil sklenjen nekaj mesecev po prenosu lastninske pravice, in s katerim sta stranki določili, da prekinjata uporabo zadevne nepremičnine, nima narave pogodbe v korist tretjega (novega lastnika). Ima le relativni učinek med strankama aneksa. Iz aneksa je razvidno, da sta stranki uredili razmerje za nazaj, saj tožena stranka še vedno uporablja določene nepremičnine tožeče stranke.
ZD člen 210, 210/1, 210/2, 210/2-3, 212, 212-1, 213, 213/1.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - napotitev dedičev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - ugotovitev obsega zapuščine
Pritožbeni očitek, da je zahteva dediča D. D. za vračunanje daril v dedni delež dediča A. A. zgolj delno konkretizirana, ker dedič D. D. v svoji zahtevi ni navedel vrednosti daril, ki naj se vračunajo v dedni delež, ni utemeljen, saj je bila z izpodbijanim sklepom pritožnica na pravdo napotena zaradi ugotovitve obsega zapuščine in ne zaradi vrnitve daril.
Odločitev o tem, katero stranko sodišče napoti na pravdo, je odvisna od vprašanja, katera pravica je manj verjetna in ni odvisna od tega, katera stranka zatrjuje prikrajšanje in katera ne. Glede na to, da dedič D. D. trdi, da je bilo premoženje, ki je predmet pogodb, sklenjenih med zapustnico in pokojnim A. A., darilo A. A., kar potrjuje tudi vsebina sklenjenih pogodb (priloga A9 in A10), iz katerih izhaja, da gre za darilni pogodbi, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je na pot pravde napotilo dedinji po pokojnem A. A, B. B. in C. C., ki trdita nasprotno, da premoženje po pogodbah ni bilo predmet daritve.
ZASP člen 5, 14, 101, 167. ZGD-1 člen 39. SPZ člen 15, 92.
avtorska pravica - sodno varstvo - avtorsko delo iz delovnega razmerja - prepovedni zahtevek - izročitev nosilcev avtorskega dela - intelektualna lastnina - poslovna skrivnost - individualizacija tožbenega zahtevka - določnost in opredeljenost tožbenega zahtevka - dokazni standard
Tožbeni zahtevek za izločitev nosilcev podatkov (nosilcev avtorskih del) ni utemeljen na podlagi 92. člena SPZ, ker avtorsko delo kot intelektualna stvaritev (prvi odstavek 5. člena ZASP) ni stvar v pomenu 15. člena SPZ. Tožbeni zahtevek je utemeljen na podlagi 7. točke prvega odstavka 167. člena ZASP, zato je prvo sodišče pravilno ugodilo zahtevku za izročitev nosilcev podatkov.
spor o pristojnosti - razmejitev med pravdno zadevo in gospodarskim sporom - subjektivni kriterij za gospodarski spor - objektivni kriterij za določitev gospodarskega spora - premoženjskopravni spor - razmerja med etažnimi lastniki - plačilo prispevka v rezervni sklad
V konkretnem primeru ni podana nobena od izjem iz drugega odstavka 32. člena ZPP. Ne gre namreč za gospodarski spor, saj tožniki niso osebe, navedene v 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP, kot tudi ne samostojni podjetniki posamezniki po 2. točki prvega odstavka 481. člena ZPP. Prav tako ne gre za gospodarski spor na podlagi določb 482., 483. ali 484. člena ZPP. Zato je za odločanje pristojno okrajno sodišče.
ZPP člen 151, 152, 163, 163/1, 163/2, 180, 310, 310/1. ZFPPIPP člen 60, 60/2-3, 296, 296/5, 301, 301/4, 354, 354/1.
stroški pravdnega postopka - zahtevek za povračilo stroškov - prekoračitev zahtevka - stečajni postopek nad toženo stranko - nastanek pravdnih stroškov - nastanek terjatve - izrek odločbe - stroški stečajnega postopka - stroški do začetka stečajnega postopka - neprijava terjatve v stečajnem postopku
Terjatev za plačilo pravdnih stroškov, tako za tiste, ki nastanejo do začetka stečajnega postopka nad toženo stranko, kot tudi tiste, ki nastanejo po nadaljevanju prekinjenega pravdnega postopka, nastane šele z odločitvijo sodišča o pravdnih stroških. Upnik v trenutku, ko vloži predlog za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka, terjatve za do tedaj nastale pravdne stroške še nima. Pred začetkom stečajnega postopka je lahko tožnica v pravdi uveljavljala (določno) le terjatev v okviru glavnega zahtevka. Zato o vseh pravdnih stroških (tistih, ki so nastali pred začetkom stečajnega postopka in tistih, ki nastanejo v nadaljnjem pravdnem postopku) odloči pravdno sodišče na koncu pravdnega postopka z dajatvenim sklepom in se terjatev za plačilo pravdnih stroškov poplača kot strošek stečajnega postopka in ne kot upniška terjatev.
ZPP člen 112, 350, 350/2, 360, 360/1, 365, 365-2, 366. OZ člen 766.
zamuda roka - zamuda roka za vložitev odgovora na tožbo - zamuda roka zaradi ravnanja odvetnika - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - mandat
V teoriji je uveljavljeno stališče, da je krivda odvetnika neposredno izenačena s krivdo stranke. To pomeni, da mora stranka trpeti posledice zamude, ki je ni zakrivila sama, pač pa njen odvetnik. Opustitev pooblaščenca (na primer opustitev odgovora na tožbo) učinkuje enako kot opustitev stranke. Smisel te določbe je, da se zagotovi, da bodo učinki procesnih dejanj povsem enaki, ko stranka nastopa sama in ko ima pooblaščenca, s primerom, ko stranko zastopa pooblaščenec.
Odvetniška družba je s pooblastilom sprejela zastopanje tožene stranke v sodnem postopku. S tem je bilo vzpostavljeno med njima mandatno razmerje po 766. členu OZ. Pooblaščena odvetniška družba je opravljala odvetniške storitve v imenu in za račun tožene stranke.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00058160
ZPP-E člen 125, 125/3.. ZPP člen 236a, 286, 286/3, 333, 339, 339/2, 339/2-8.. OZ člen 167, 167/1, 167/2, 174, 299.
nesreča pri delu - plačilo mesečne rente - neprava sprememba tožbe - vnaprejšnja dokazna ocena - aktivno iskanje zaposlitve - zadostna trditvena podlaga - razveljavitev sodbe - III. kategorija invalidnosti - pričetek teka zastaralnega roka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pogoj za prisojo škode zaradi izgubljenega zaslužka oziroma denarne rente je, da oškodovanec škodo (izgubo dohodka) dejansko trpi, o povrnitvi te škode pa se odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari, gledano s perspektive trenutka škodnega dogodka. Do kolikšne rente je upravičen oškodovanec, je odvisno od tega, ali bi z delom v okviru preostale delovne zmožnosti lahko pridobival zaslužek in tako v razumnih okvirih zmanjšal nastalo škodo. Predpogoj za odgovor na to vprašanje je, da si oškodovanec aktivno prizadeva iskati zaposlitev (prim. sodba VSRS II Ips 28/2017, sodba VSL II Cp 2316/2016). Tožnikove navedbe je mogoče razumeti tako, da je zaradi posledic padca in poškodbe kolena postal nezaposljiv, vendar pa iz ugotovitev sodnega izvedenca za področje medicine dela izhaja, da je tožnikova pridobitna zmožnost zmanjšana le v manjši meri. Glede na navedeno je v obravnavani zadevi treba razčistiti, ali je tožnikova brezposelnost izključna posledica tožnikove poškodbe, ali pa je, glede na zmanjšanje pridobitnih sposobnosti le v manjši meri, posledica tožnikove neaktivnosti pri iskanju nove zaposlitve, ustrezne preostali delovni zmožnosti oziroma zdravstvenim omejitvam.
Tožeča stranka ni uspela upravičiti svojega pravnega interesa za postavljene ugotovitvene zahtevke, čeprav so jo tožene stranke na pomanjkljive trditve o obstoju pravnega interesa večkrat opozorile. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da četudi bi ugotovilo ničnost navedenih pravnih poslov, ker naj bi bili skladno s trditvami tožeče stranke navidezni, se pravni položaj tožeče stranke ne bi izboljšal.
Tožeča stranka ima, če bi se vse njene trditve izkazale za resnične, v tem primeru za zavarovanje svojih pravic dajatveni zahtevek. Terjatev za plačilo temelji na zatrjevani posredniški pogodbi med tožečo stranko in sopogodbenikom, pri čemer se je pogoj za plačilo provizije po posredniški pogodbi, bodisi izpolnil s prenosom poslovnega deleža na tretjetoženo stranko (če sklenjeni poslovni posli izpolnjujejo pogoje za prodajno pogodbo) bodisi se šteje za izpolnjenega, ker je njegovo uresničitev v nasprotju z načelom vestnosti in poštenosti preprečil sopogodbenik s sklenitvijo navideznih poslov, da bi se izognil plačilu.
V zvezi s subjektivnimi okoliščinami, ki kažejo na ponovitveno nevarnost, je sodišče prve stopnje izpostavilo obdolženčeve negativne lastnosti kot sta velika mera vztrajnosti, zahrbtnosti ter odločnosti izvršiti očitano kaznivo dejanje umora. O teh lastnostih je utemeljeno sklepalo na podlagi ugotovitev, da naj bi obdolženec prišel domov k oškodovancu, ki je njegov dolgoletni znanec, pod pretvezo, da mu bo vrnil dolgovani denar, naj bi s seboj prinesel nož, kar kaže na njegovo premišljeno ravnanje, ter naj bi oškodovanca nato napadel z nožem in ga poškodoval v predelu vitalnih delov njegovega telesa, vendar se naj ne bi ustavil zgolj pri dveh vbodih v stanovanju, temveč naj bi oškodovanca napadal z nožem še naprej, tudi na hodniku bloka, kamor je oškodovanec zbežal pred obdolžencem, kot tudi po tem, ko je sosed potegnil oškodovanca v stanovanje, saj naj bi obdolženec nadaljeval z napadom tako, da je poskušal na silo vstopiti v stanovanje soseda in preprečeval zaprtje vrat s tem, da naj bi odrival vrata, sosed pa je moral uporabiti vso silo, da je vrata vendarle zaprl.
ZPP dopušča udeležbo v postopku vsakomur, kdor ima pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank. Pravni interes v smislu te določbe je podan, kadar je intervenient do stranke, ki se ji pridruži ali do predmeta spora v takšnem pravnem razmerju, da bi odločba, ki bi bila za stranko neugodna, kakorkoli škodljivo vplivala na položaj intervenienta.
ZPP člen 82, 82/5, 151, 152, 154, 154/1, 161, 161/1, 161/2, 161/3, 161/4. ZFPPIPP člen 60, 60/1, 60/3, 60/4.
stroški pravdnega postopka - potrebni pravdni stroški - odločitev o stroških postopka - izrek odločbe - oblikovanje izreka - načelo uspeha - enotni sosporniki - delitev stroškov po enakih delih - stroški, ki jih povzročijo posamezni sosporniki s posebnimi pravdnimi dejanji - krivdni stroški - stroški začasnega zastopnika - upravičenec do povračila stroškov začasnega zastopnika - pravdni stroški v zvezi s pripravljalnimi vlogami - nepotrebni stroški - prijava terjatve v stečajni postopek - vsebina prijave terjatve - obveznost predložitve listinskih dokazov
Stroške začasnega zastopanja lahko tožnik uveljavlja ob zaključku pravde skupaj z ostalimi za pravdo potrebnimi stroški, če s tožbo uspe. V tem primeru mu jih bo morala tožena stranka povrniti. Če s tožbo ne uspe, jih mora tožeča stranka nositi sama.
V skladu s četrtim odstavkom 161. člena ZPP za stroške, ki jih povzročijo posamezni sosporniki s posebnimi pravdnimi dejanji, niso odgovorni drugi sosporniki. Po presoji višjega sodišča se v obravnavanem primeru med takšne stroške uvrščajo tudi stroški začasne zastopnice drugega toženca. Nastanek stroškov s postavitvijo začasne zastopnice drugega toženca, katerega postavitev je bila potrebna zato, ker ni znan niti njegov naslov v tujini, je namreč mogoče pripisati le drugemu tožencu. Prva toženka v ničemer ni prispevala k nastanku teh stroškov, zato ji tudi ni mogoče naložiti njihovega povračila.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00057780
KZ-1 člen 296, 296/1.. ZKP člen 483, 483/2.. KZ-UPB1 člen 73.
mladoletniki - ustavitev postopka - nasilništvo - kaznivo dejanje nasilništva - zakonski znaki - spravljanje v podrejen položaj - vzgojni ukrepi in kazni za mladoletnike - namen vzgojnih ukrepov in kazni za mladoletnike
Mladoletnice in oškodovanka so si dobesedno skočile v lase s tem, da jo je oškodovanka odnesla slabše, ker so bile nasprotnice, sicer sestre A., v premoči. V prvotnem prerivanju in nato pretepu, ki je trajal nekaj minut, tudi oškodovanka ni ostala povsem pasivna, saj je sama lasala C. A., ki jo je šele po tistem udarila v obraz, kar je najverjetneje imelo za posledico poškodbo nosu. Okoliščina, da sta ju pri tem sestri C. A. držali vsaka za roko, sicer potrjuje pritožbeno razlago, da je bila oškodovanka v tistem trenutku nemočna, vendar tega ni mogoče enačiti z zakonskim znakom spravljanja v podrejen položaj. Šlo je namreč le za trenutno situacijo, ki se je odvila v običajnem pretepu s praskanjem, lasanjem in udarjanjem, objektivno gledano pa takšno dejanje ni doseglo tiste intenzivnosti, da bi prešlo v nasilništvo z izživljanjem nad nemočno žrtvijo. Prav tako tudi po oceni pritožbenega sodišča ni bilo dokazano ugašanje cigarete na vratu oškodovanke, saj ni bilo videti nobenih poškodb. Tudi ne drži, da naj bi z nasiljem pričele mladoletnice, saj kot se je pokazalo v pripravljalnem postopku, je bila prav oškodovanka tista, ki je pričela pihati cigaretni dim v obraz A. A. in jo s tem izzivala.
Namen vzgojnih ukrepov ni v kaznovanju, pač pa v prevzgoji in pravilnemu razvoju, če je to potrebno.
izločitev sodnika - prepozna zahteva za izločitev sodnika - zavrženje zahteve za izločitev sodnika - nedovoljenost posebne pritožbe - dovoljenost pritožbe - predlog za oprostitev plačila sodne takse - oprostitev plačila sodne takse - ugoditev predlogu - pravni interes za pritožbo - pomanjkanje pravnega interesa - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Po sedmem odstavku 72. člena ZPP zoper sklep, s katerim predsednik senata oz. razpravljajoči sodnik zavrže prepozno, nerazumljivo, nepopolno ali nedovoljeno zahtevo za izločitev sodnika, ni posebne pritožbe, kar je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje v pravnem pouku izpodbijanega sklepa. Ker posebna pritožba zoper izpodbijani sklep ni dovoljena, jo je pritožbeno sodišče zavrglo (1. točka 365. člena ZPP).
Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da toženec nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep z dne 4. 1. 2022. Ker je toženec s predlogom za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek v celoti uspel, s pritožbo zoper sklep, s katerim je bilo njegovemu predlogu ugodeno, ne more doseči še ugodnejšega pravnega položaja, posledično pa za pritožbo nima pravnega interesa. Pritožba je nedovoljena, če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo (četrti odstavek 343. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je zato pritožbo toženca zoper sklep z dne 4. 1. 2022 pravilno zavrglo kot nedovoljeno.
Zaman je trditi, da naj bi bil obtoženec tako mil, da še muhe ne bi mogel ubiti, ko pa na drugi strani stoji (sicer nepravnomočna) sodba, s katero je bil spoznan za krivega najhujšega kaznivega dejanja zoper življenje in telo.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 47, 47/6. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2021) člen 14, 18.
stroški pravdnega postopka - izvedenec - nagrada izvedencu - odmera nagrade - posebni primeri - predračun - uporaba pravilnika - sprememba pravilnika - prehodna določba - materialni stroški
Za povrnitev stroškov po urni postavki v skladu s ponudbo po predračunu ni podlage. Ponudbe sodišče ni sprejelo. Šesti odstavek 47. člena Pravilnika, na katerega se sklicuje izvedenec, je začel veljati po tem, ko je bil izvedenec s sklepom imenovan in zato ni uporabljiv.
Povrnitev materialnih stroškov tiska in vezave je upravičena, saj je priglašena cena izkustveno sprejemljiva in ne odstopa od običajnih cen tiska.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - sporna dejstva glede vračunavanja darila v dedni delež - spor o obsegu zapuščine - manj verjetna pravica - obračunska vrednost zapuščine - predhodno vprašanje - pogodba o preužitku - vračunanje darila
Glede na to, da obstoj pogodbe o preužitku potrjuje pogodba o preužitku, sklenjena v notarski obliki, pri čemer je bila navedena pogodba tudi zemljiškoknjižno realizirana, je po presoji pritožbenega sodišča pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je presodilo, da je pravica dedinje A. A., ki trdi, da je pogodba o preužitku nična, manj verjetna.
Odločitev o tem, ali se vrednost nepremičnine v L. upošteva pri izračunu obračunske vrednosti zapuščine, je odvisna od tega, ali je pogodba o preužitku veljavna ali ne.
Ker iz zadnje veljavne oporoke zapustnice povsem jasno izhaja, da je navedena sredstva dobila A. A., je njena pravica, ki trdi, da teh sredstev ni dobila ona, temveč zapustničina vnukinja D. D., manj verjetna.
ZObr člen 43, 43/5, 97f, 97f/2.. ZPP člen 7, 8, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8.
misija - poveljnik - razpravno načelo - slovenska vojska - odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka
Zgolj okoliščine, da je bil tožnik v funkciji poveljnika kontingenta odgovoren za pripadnike ter 24 ur na dan na voljo tako svojim nadrejenim kot podrejenim in s tem tudi dosegljiv preko službenega telefona, same po sebi res ne utemeljujejo kršitve pravice do tedenskega počitka. Takšno stališče izhaja tudi iz sklepa Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 20/2021, na katerega opozarja pritožba, vendar pa dejstvo odgovornosti in dosegljivosti ni bilo odločilno za presojo sodišča prve stopnje, da je bila tožniku kršena pravica do tedenskega počitka. Bistvena je ugotovitev, da je tožnik moral opravljati konkretne delovne zadolžitve (preverjanje in spremljanje varnostne situacije, njeno analiziranje, priprava dnevno operativnega poročila, pisanje dnevnih ukazov), ki so bile dejansko obvezne in so se pričakovale, da jih poveljnik kontingenta opravlja, zato po presoji pritožbenega sodišča pomenijo opravljanje dela za delodajalca.
postopek osebnega stečaja - stečajna masa - plača in drugi stalni denarni prejemki - izvzetje iz stečajne mase - stroški stečajne mase - stroški prevoza na delo - stroški prehrane - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - nujni stroški stečajnega postopka - pomanjkljiv predlog - nedopustne pritožbene novote - nov predlog
Stroški prevoza na delo in prehrano, ki jih dolžniku izplačuje delodajalec, po 389. členu ZFPPIPP niso izvzeti iz stečajne mase po 2. točki drugega odstavka 389. člena ZFPPIPP, niti ne gre za prejemke, ki bi spadali v stečajno maso le v omejenem obsegu po tretjem odstavku 389. člena ZFPPIPP ali po prvem odstavku 102. člena ZIZ v zvezi s četrtim odstavkom 389. člena ZFPPIPP. Kljub temu je sodna praksa že večkrat zavzela stališče, da dolžnik s svojo zaposlitvijo prispeva k oplemenitvi stečajne mase za poplačilo njegovih upnikov. Svojih obveznosti do delodajalca, ki jih ima kot zaposlena oseba po 1. točki prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP, pa ne more izpolnjevati brez nujnih stroškov prevoza na delo (pa tudi prehrano), z njihovim plačilom iz razpoložljivega obsega sredstev, ki mu preostanejo, pa je ogroženo tudi njegovo preživljanje. Stroške prevoza na delo in prehrane, ki mu v zvezi s tem nastajajo v teku stečajnega postopka, je zato treba opredeliti kot nujne stroške stečajnega postopka v smislu prvega odstavka 354. člena v zvezi z 9. točko drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP. Vendar pa mora dolžnik predlog za plačilo stroškov prevoza na delo iz stečajne mase vložiti posebej za vsak mesec, ga zneskovno specificirati in tudi ustrezno obrazložiti ter izkazati nastale stroške prevoza na delo za vsako obdobje posebej, saj je le tako mogoče presojati utemeljenost njegovega predloga za povračilo stroškov prevoza na delo in prehrano ter njihovo izplačilo kot stroškov stečajnega postopka.