ZKUASP člen 6, 7, 7/3, 9, 9/1, 9/1-1, 44, 45, 53. ZASP člen 23, 122, 130.
kolektivno upravljanje avtorskim sorodnih pravic - kolektivna organizacija - reprezentativno združenje uporabnikov - tarifa za prizemeljsko radiodifuzno oddajanje komercialnih fonogramov
Izkoriščanje fonograma je množično, obsežno, poteka hitro in je nesledljivo, zaradi česar bi bilo individualno upravljanje njihovega javnega priobčevanja po naravi stvari zelo oteženo, enako kot to velja za male (avtorske) pravice. Predvajanje komercialnih fonogramov, na katerih je posneta glasba, se zato tudi po presoji sodišča po vsebini bistveno bolj približa malim avtorskim pravicam kot pa mehanski avtorski pravici oziroma izpolnjuje vse znake malih (sorodnih) pravic iz 1. točke prvega odstavka 9. člena ZKUASP, saj gre za že objavljena glasbena dela in za njihovo neodrsko priobčitev.
Sodišče se strinja s tožnikom, da obvezno kolektivno upravljanje predstavlja monopolni položaj. Vendar zgolj zaradi tega ni nedopustno. SEU je že večkrat zavzelo stališče, da monopol kolektivne organizacije sam po sebi ni v neskladju s pravili konkurence na notranjem trgu, ampak je nedopustna le zloraba prevladujočega položaja.
patentni zastopnik - sprememba statusa - sprememba naslova - vpis v register zastopnikov
Status zastopnika za modele in znamke je vezan na točno določen subjekt, pri tovrstnih statusno-pravnih spremembah pa ne gre za spremembe v smislu drugega odstavka 15. člena Pravilnika o načinu opravljanja strokovnega izpita in vpisu v ustrezni register zastopnikov pri Uradu RS za intelektualno lastniku, temveč za vpis novega subjekta
Skladno s šestim odstavkom 157.c člena ZASP višina nagrade člana Sveta za avtorsko pravo znaša tretjino osnovne mesečne plače okrožnega sodnika za vsak začeti mesec trajanja postopka, višina nagrade predsednika Sveta za avtorsko pravo pa je enaka višini nagrade člana Sveta za avtorsko pravo, povečani za 20 %. Iz tega sledi, da so posamezen član in predsednica upravičeni do nagrade za vsak začeti mesec trajanja postopka in ne (nujno) za vsako udeležbo na vsaki posamezni seji.
Sporni znak ne z oblikovnega ne z vsebinskega vidika nima razlikovalnih elementov. Potrošniki pod tem spornim znakom ne morejo domnevati, da napotuje na določen izvor, kar pomeni, da nima razlikovalnega učinka.
Skladno s 111. členom ZIL-1 o tožbi za ugotovitev ničnosti patenta res odloča sodišče, vendar pa to še ne pomeni, da v obravnavani zadevi ne gre za upravno stvar. Kot pravilno opozarja tožnik, se določba 111. člena ZIL-1 nanaša na situacijo, ko ničnost patenta uveljavlja oseba, ki ni nosilec patenta, temveč drugih pravic, na podlagi katerih uveljavlja pravni interes, da se v pravdi zoper nosilca patenta ugotovi patent za ničnega. Gre torej za premoženjskopravni spor med dvema subjektoma, o katerem v skladu z navedeno odločbo odloča pristojno sodišče splošne pristojnosti.
V obravnavani zadevi gre za drugačno situacijo, saj ne gre za spor med dvema nosilcema pravic, temveč je tožnik, ki je sam imetnik (razveljavljenega) patenta in njegove akcesorne pravice DVC, torej nosilec pravice, ki pri toženki, kot nosilcu javnih pooblastil v postopkih podelitve ali registracije pravic industrijske lastnine, vzdrževanja njihove veljavnosti in postopkih pri vodenju registrov pravic in drugih registrov (torej v postopkih, v katerih odloča ex iure imperii), uveljavljala ugotovitev ničnosti DVC. V taki situaciji, ko ne gre za premoženjskopravni spor med dvema nosilcema pravic, pa se skladno z določbo prvega odstavka 6. člena ZIL-1 v zvezi s 1. in 3. členom ZUP odloča v upravnem postopku.
avtorsko pravo - določitev tarife za uporabo avtorskih del - kolektivno upravljanje avtorskih pravic na avdiovizualnih delih - molk organa
Kot izhaja iz tožbe (in kar potrjujejo tudi podatki upravnih spisov), je organ v zadevi opravil štiri obravnave, zadnjo dne 17. 9. 2019, na kateri je bil sprejet sklep, da je obravnava končana in da odločba izide pisno. Tožnik je pri organu izdajo odločbe večkrat urgiral, zlasti po preteku s prvim odstavkom 54. člena ZKUASP določenega roka devetih mesecev za izdajo odločbe po končani obravnavi, nazadnje pa s posebno zahtevo po izdaji odločbe na podlagi drugega v zvezi s tretjim odstavkom 28. člena ZUS-1, ki jo je organ prejel 24. 8. 2020. Rok za izdajo odločbe po tej zahtevi se je iztekel 31. 8. 2020. Organ odločbe ni izdal. Slednje pa tudi pomeni, da so izpolnjene procesne predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka organa.
blagovna znamka - prenos blagovne znamke - pogoji za prenos - aktivna legitimacija - vpis spremembe v register znamk - soglasje za vpis v sodni register
Toženko predpisi zgolj zavezujejo k temu, da v register vpisuje podatke o sodnih sporih in s tem omogoča javnosti, da se z njimi seznani. Če naj bi imel vpis pravnih dejstev v register pravni učinek, bi ga moral predpis izrecno določati.
Ker vpis spremembe imetnika znamke nima konstitutivnega učinka, pa organ z izvedbo vpisa ne odloči o tem, da je (z njegovim vpisom) prišlo do prenosa znamke, ampak na podlagi listine iz četrtega odstavka 108. člena ZIL-1 zgolj vnese spremembo imetnika v register.
Ker je o zahtevi za prenos pravice v času odločanja toženke imetnika pravice zastopal stečajni upravitelj, tožnica z navedeno Prenosno izjavo, ni izkazala imetnikovega soglasja v smislu pojasnjene razlage četrtega odstavka 108. člena ZIL-1. Toženka je zato tožničino zahtevo za vpis predlagane spremembe imetnika utemeljeno zavrnila.
ZUS-1 člen 28, 28/2, 28/3, 28/4. ZIL-1 člen 106, 106/6, 107, 107/3, 108, 108/4. ZFPPIPP člen 244, 244/1, 245, 245/1, 245/2.
register znamk - vpis spremembe v register znamk - vpis prenosa pravice na novega imetnika - prepoved razpolaganja - pravni učinek vpisa v register - stečaj - stečajni upravitelj
Drži, da je dolžniku prepovedano razpolaganje z blagovnimi znamkami. Vendar pa tak sklep izvršilnega sodišča ne učinkuje zaradi vpisa v register, temveč učinkuje že z vročitvijo sklepa dolžniku. Glede na to bi bilo lahko relevantno, kdaj je bil sklep (o prepovedi razpolaganja) vročen dolžniku, vendar pa sodišče tega dejstva ni ugotavljalo, ker šteje, da registrski organ v postopku vpisa spremembe imetnika v register ne presoja veljavnosti pravne podlage za prenos pravice, ampak zgolj ugotavlja njen obstoj.
Določbe 108. člena ZIL-1 ni mogoče razlagati drugače, kot da gre za soglasje osebe, ki je zakoniti zastopnik imetnika (ki je pravna oseba) v času vložitve zahteve oziroma odločanja upravnega organa, in ne ki je bila zakoniti zastopnik kadarkoli v preteklosti. Ker vpis spremembe nima konstitutivnega učinka, ampak je njegov učinek deklaratoren, je učinek vpisa spremembe imetnika znamke lahko le v tem, da se zainteresirane osebe seznanijo s stanjem, ki odraža zadnje nesporno stanje imetništva pravice.
Opravljena primerjava blaga, ki ga ščitita predhodni znamki in za katero želi pridobiti zaščito izpodbijana znamka, je v delu, ko toženka ugotavlja, da izpodbijana znamka ščiti blago, ki ni podobno blagu prejšnjih znamk pomanjkljiva, nezadostna in pavšalna, posledično pa so tudi odločilna dejstva v bistvenih točkah ostala nepopolno ugotovljena.
Primerjavo blaga oziroma proizvodov je treba opraviti celovito in natančno, z uporabo in upoštevanjem vseh kriterijev, po katerih se opravlja primerjava podobnosti blaga, ter opravljeno primerjavo tudi ustrezno obrazložiti, pri izpeljavi končnih materialnopravnih zaključkov pa upoštevati rezultate tako opravljene analize po vseh (večih) kriterijih skupaj.
Obrazložitev izpodbijane odločbe ne vsebuje presoje toženke glede pojmovne (ne)enakosti figurativnih elementov v primerjanih znakih (elipse), za katere je sicer sama ugotovila, da so skupni vsem primerjanim znakom. Izostala je konkretizirana presoja o tem, ali morebiti figurativni elementi oziroma oblike v znakih ponazarjajo (ne)enake ali (ne)podobne zamisli, ter posledično obrazložitev, ali primerjani znaki glede na celoten vtis izražajo enako oziroma podobno (ali pa morda različno) pojmovno vsebino.
ZZ člen 46. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-2, 279/1-5, 279/1-6.
izdaja dovoljenja za kolektivno upravljanje - sprememba statuta - soglasje - ničnost - razlogi za ničnost
Glede ničnostnega razloga po 5. točki prvega odstavka 279. člena ZUP dejstvo, da je stranka upravnemu organu dejansko dala neresnične podatke zaradi tega, da bi organ namerno zavedla, mora biti v dokaznem postopku nedvomno ugotovljeno. To pa iz v tem upravnem sporu presojanega upravnega postopka ne izhaja.
Ni izkazan tudi ničnostni razlog po 6. točki prvega odstavka 279. člena ZUP. Ta ničnostni razlog je podan le, če je v odločbi taka nepravilnost, ki je po izrecni zakonski določbi razlog za ničnost. To pomeni, da mora zakon kot posledico kršitve te določbe predpisati ničnost. Iz 46. člena ZZ pa takšna posledica kršitve te določbe ne izhaja. Zato tožbeni ugovor, da sta dovoljenji nični zato, ker k spremembi statuta ni bilo soglasja tožnika kot soustanovitelja, kar pomeni ničnost statuta, to pa nasprotuje prisilnim predpisom in moralnim načelom, tudi ni sprejemljiv in ga sodišče zavrača.
Toženka je sicer naštela razrede in s tem blago ter storitve, za katere želi pridobiti zaščito prijavljeni znak in katere ščiti prejšnja znamka, ter ugotovila, da se primerjano blago prekriva v razredu 29 po NK, in da prekrivanje oziroma enake ali zelo podobne storitve najdemo tudi v razredu 40 po NK. Vendar pa pri tem ni pojasnila pomena oziroma vloge razlike med storitvami iz razredov 39 in 35 po NK za primerljivost relevantnega blaga in storitev, zato opravljena primerjava blaga in storitev temelji na nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju.
ZIL-1 člen 44, 44/1, 44/1-b. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - ugovor zoper registracijo blagovne znamke - podobnost med znamkama - podobnost znakov - podobnost blaga - obrazložitev odločbe
Tožnik utemeljeno opozarja, da je toženka vizualno, fonetično ter pomensko primerjavo med znaki opravila pomanjkljivo, nepopolno in kontradiktorno. Analizo je treba namreč opraviti zlasti z upoštevanjem (najbolj) dominantnega elementa primerjanih znakov. Pri tem sodišče poudarja, da majhne razlike v številu črk praviloma ne zadostujejo za izključitev vizualne podobnosti med primerjanimi znaki. Rezultat take primerjave je nezadostno ugotovljeno dejansko stanje in nezmožnost preizkusa izpodbijane odločbe s tega vidika. Podobnost med znaki se namreč ugotavlja po metodi celovite presoje, to je vtisu, ki ga celostna podoba znaka naredi na relevantnega potrošnika, in izhaja iz vizualne, fonetične in pomenske primerjave znakov, predvsem ob upoštevanju njihovih dominantnih delov.
Obravnavani znak "MCL Medicinski Center Ljubljana" je glede na blago in storitve, za katere želi pridobiti zaščito, opisovalen, saj kaže na vrsto, značilnosti oziroma lastnosti zadevnega blaga in storitev ter na lokacijo njihovega izvajanja oziroma opravljanja, zato nima razlikovalnega učinka.
V obravnavanem primeru je namen besedne zveze "Medicinski Center Ljubljana" in zaporedja črk "MCL" v tem, da drug drugega razložita in poudarita medsebojno zvezo. Zaporedje treh velikih tiskanih črk "MCL" v tem primeru (le) poenostavlja uporabo nadaljnje besedne zveze "Medicinski Center Ljubljana" in omogoča njeno lažje pomnjenje, s tem pa utrjuje zaznavo te besedne zveze s strani relevantne javnosti.
Zaporedje črk "MCL" daje vtis oziroma občutek, da gre zgolj za okrajšavo besedne zveze "Medicinski Center Ljubljana", ki ji sledi, kar povprečni potrošnik takoj in brez težav dojame, s tem pa tudi pomen zadevnega znaka, pri čemer po oceni sodišča že izkustveno gledano ni potreben poseben intelektualni napor ali kakršnakoli posebna interpretacija. Povprečni potrošnik bi namreč opisno besedno zvezo "Medicinski Center Ljubljana" povezal s prvim delom prijavljenega znaka "MCL", posledično pa bi znak sprejemal kot informacijo o vrsti oziroma značilnostih blaga in storitev.
ZMed člen 12, 15. Pravilnik o načinu vodenja in postopku za vpis ter o posredovanju podatkov iz razvida medijev (2001) člen 3, 3/1, 9. ZUP člen 129, 129/1, 261.
uveljavljanje svoje pravice ali pravne koristi - predlog za obnovo postopka - status stranke v postopku - razvid medijev
Če tožnik meni, da oseba, ki pri svojem medijskem delovanju uporablja ime medija Rock Maribor krši njegovo izključno pravico iz blagovne znamke, mu zakon omogoča, da zahteva prepoved kršenja te pravice v pravdnem postopku, medtem ko mu zahteve za izbris iz razvida medijev (na področju upravnega prava) ne zagotavlja.
Glede na navedeno je pravilna odločitev toženke, da je potrebno tožnikov predlog za izbris medija Rock Maribor iz razvida medijev po 2. točki prvega odstavka 129. člena ZUP zavreči, ker tožnik v vlogi ni uveljavljal svoje pravice ali pravne koristi s področja upravnega prava.
Toženka je pravilno zavrgla tudi predlog za obnovo postopka vpisa medija Rock Maribor, tožnik v postopku vpisa tega medija v razvid medijev ni bil stranka.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - podobnost med znamkama - podobnost znakov - podobnost blaga
Med prijavljenim znakom in zlasti predhodno znamko obstaja podobnost, ki se kaže predvsem v tem, da oba znaka vsebujeta enako besedo "wok" , pri obeh je uporabljena oblika kvadrata v enakem odtenku žive oranžne barve in z zaobljenimi robovi ter grafični in besedni elementi v beli barvi, ki so vsi stilizirani in relativno preprosti. Na predhodni znamki je piktogram človeka v gibanju, ki drži značilno ponev vok s plameni, pri prijavljenem znaku pa je ponev vok s plameni. Ob upoštevanju celostnega in splošnega vtisa primerjanih znakov je tudi po presoji sodišča vizualna podobnost podana, in sicer predvsem zaradi skupne enake besede "wok", značilnega oranžnega kvadrata z zaobljenimi robovi ter kombinacije belih besednih in grafičnih elementov.
Bistveno je upoštevanje prijavljenega znaka in prejšnje znamke v celoti, (skupaj) z vsemi elementi, iz katerih sta sestavljena, in ne le posameznega sestavnega dela (kot na primer posamezne črke ali sklopa črk). Bistvena je torej celovita presoja znakov in ne preizkušanje njihovih posameznih delov. V končni fazi je odločilna celostna zaznava znamk(e) pri povprečnem potrošniku, torej kako jih bo kot celote dojel relevanten potrošnik.
Urad ni pojasnil razvrstitve v homogene skupine dela storitev iz razreda pisarniške in administrativne storitve, saj so v to skupino uvrščene ne zgolj administrativne storitve, ampak tudi storitve, ki se nanašajo na računalniške baze podatkov in celo zbiranje naročnin na telekomunikacijske storitve za druge in storitev primerjave cen. V tem delu, tj. storitvah, uvrščenih v pisarniške in administrativne storitve, je obrazložitev dejansko tako pomanjkljiva, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti. Urad namreč svojo odločitev utemelji zgolj s tem, da je že na prvi pogled jasno, da gre za enake storitve, in sicer administrativne in pisarniške narave, le da so v seznamu prijavljene znamke bolj natančno navedene oziroma specificirane. Zato odločbe v tem delu ni mogoče preizkusiti. V odgovoru na tožbo je sicer razloge dopolnil, vendar sodišče ne more presojati razlogov, ki jih toženka dodatno navaja v odgovoru na tožbo, ampak presoja zakonitost odločbe, torej zgolj razloge, navedene v obrazložitvi izpodbijane odločbe.
javna priobčitev fonogramov - nadomestilo za uporabo fonogramov - skupni sporazum o višini nadomestila - uporaba tarife - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - reprezentativno združenje uporabnikov
Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, je toženec na podlagi vpogleda v register radijskih programov pri AKOS ter javno objavljenega seznama ustanoviteljev tožnika na spletni strani AJPES ugotovil, da približno dve tretjini vseh komercialnih radijskih programov emitirajo izdajatelji, včlanjeni pri tožniku, zato ima tožnik lastnost reprezentativnega združenja. Toženec pa v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni presodil izvedenega dokaza z zaslišanjem zakonitega zastopnika tožnika v delu, v katerem se njegova izpoved nanaša na to, da tožnik nima lastnosti reprezentativnosti v smislu prvega odstavka 44. člena ZKUASP. Vsak izvedeni dokaz mora biti namreč podvržen presoji oziroma oceni organa, ki odloča v postopku
industrijska lastnina - evropski patent - vpis evropskega patenta v register patentov - poziv na dopolnitev vloge - pooblastilo - zastopanje
S pozivom z dne 21. 6. 2017, ki ga je toženka oprla na peti odstavek 129. člena ZIL-1, ni pozvala tožnice, da imenuje zastopnika, temveč je pozvala zastopnika, ki je zahtevo vložil, in ga opozorila na posledico (zavrženje zahteve) na podlagi petega odstavka 129. člena ZIL-1. Ker torej toženka ni ravnala, kot ji predpisuje peti odstavek 129. člena ZIL-1, zavrženja kot posledico nesodelovalne dolžnosti tožnice na navedeno pravno podlago ni mogla opreti.
registracija blagovne znamke - ugovor zoper registracijo blagovne znamke - kršitev načela zaslišanja stranke - podobnost med znakoma - pravica do izjave - primerjava blaga - pomanjkljiva obrazložitev - bistvena kršitev določb postopka
Ker je toženka svojo odločitev oprla na dejstva (ki jih je sama naknadno ugotavljala), glede katerih tožnici pred izdajo izpodbijane odločbe ni dala možnosti izjave, je bistveno kršila pravila postopka,
Primerjavo blaga oziroma proizvodov je treba opraviti celovito in natančno, z uporabo in upoštevanjem vseh kriterijev, po katerih se opravlja primerjava podobnosti blaga, ter opravljeno primerjavo tudi ustrezno obrazložiti, pri izpeljavi končnih materialnopravnih zaključkov pa upoštevati rezultate tako opravljene analize po vseh (večih) kriterijih skupaj.