pravica do pritožbe - nedovoljena pritožba zoper sklep višjega sodišča - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Ker je torej pritožba zoper sklep pritožbenega sodišča izključena po samem zakonu, je sodišče prve stopnje pritožbo oškodovanega A. A. utemeljeno zavrglo kot nedovoljeno.
KZ-1 člen 53, 53/2, 53/2-3. ZKP člen 372, 372-5, 394, 394/1.
odločba o kazenski sankciji - izrek enotne kazni za dejanja v steku - kazen zapora - pravilo asperacije - sprememba odločbe o kazenski sankciji - sprememba odločbe o kazenski sankciji na drugi stopnji
S tem, ko je za prvo kaznivo dejanje tatvine določilo kazen štiri mesece zapora, za drugo pa en mesec zapora, nato pa izreklo kazen tri mesece zapora, je namreč izrečena enotna kazen nižja od posamezne (konkretno prve) določene kazni. S tem je podana kršitev materialnega prava po peti točki 372. člena ZKP, ki jo mora pritožbeno sodišče upoštevati po uradni dolžnosti (2. točka prvega odstavka 383. člena ZKP) in je narekovala poseg v izrek o kazenski sankciji.
ZKP člen 34, 34/1, 39, 39/1, 39/1-6, 39/2, 39/2-2.
prenos krajevne pristojnosti - pravna narava - izločitev vseh sodnikov sodišča - letni razpored dela sodnikov
Ker iz podatkov spisa izhaja, da se okrožni sodnik B. B., pa tudi višji sodnik C. C., z obravnavano kazensko zadevo do sedaj še sploh nista seznanila, niti nista bila izločena od opravljanja sodniške dolžnosti v tej zadevi, je ugotoviti, da ne držijo navedbe v predlogu, da so v tej kazenski zadevi izločeni že vsi sodniki kazenskega oddelka Okrožnega sodišča v X.
ZPP člen 244, 244/1, 244/4, 247, 247/1, 247/2, 247/3, 247/6.
izločitev izvedenca - zahteva za izločitev izvedenca - zavrženje prepozne zahteve - pravočasnost zahteve za izločitev izvedenca - določitev drugega izvedenca
Zahteva za izločitev izvedenke, ki je podana več mesecev od prejema sklepa o postavitvi izvedenke (in nenazadnje po tem, ko je bilo strankam izvedensko mnenje že vročeno in so se z njim lahko seznanile), je v obravnavanem primeru zaradi predhodne seznanjenosti tožnice z okoliščinami, na podlagi katerih bi lahko zahtevala izločitev izvedenke, prepozna.
ZDSS-1 člen 56. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZRTVS-1 člen 1, 2. ZRTVS-1B člen 22, 22/3. ZKolP člen 2, 2/1. OZ člen 72, 73, 93. ZSDU člen 95. ZDR-1 člen 10, 89, 89/1, 89/1-3, 89/1-4, 89/1-5. Statut javnega zavoda RADIOTELEVIZIJA SLOVENIJA (2006) člen 40, 84. Aneks št. 14 h Kolektivni pogodbi javnega zavoda RTV Slovenija (2022) člen 7.
Obstaja verjetnost, da ni bil izpolnjen že formalni pogoj, ki se zahteva za sklenitev kolektivne pogodbe po prvem odstavku 2. člena ZKolP, saj v. d. generalnega direktorja ni imel veljavnega pooblastila oziroma je svoja pooblastila prekoračil (72. in 73. člen OZ), kar pomeni, da gre za neobstoječ pravni posel, saj predlagatelj pravnega posla ni odobril.
Možnost preprečitve sprejetja katerega koli splošnega akta pomeni prevzemanje nalog vodenja in upravljanja predlagatelja, za katere je pooblaščena uprava, ter globok poseg v avtonomijo predlagatelja kot delodajalca. Ker je verjetno, da bo v prihodnje prišlo do take blokade sprejemanja splošnih aktov pri predlagatelju zaradi določbe točke 2 Kolektivne sporazuma, škode zaradi negotovosti, ali bodo predlagani splošni akti sprejeti, oziroma zamika njihovega sprejetja daleč v prihodnosti pa ne bo mogoče odpraviti z učinkom za nazaj, je predlagatelj s stopnjo verjetnosti izkazal pogoj iz drugega odstavka 272. člena ZIZ, da je odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode.
Pri ugotavljanju verjetnega nastanka bodoče težko nadomestljive škode ni treba izkazati, da ta že nastaja, zadostuje verjetnost, da bo do njenega nastanka brez začasne odredbe prišlo.
V zvezi s predlagano začasno odredbo je podana reverzibilnost, saj bodo v primeru odpovedi, premestitev ipd., ki jih bo v času zadržanja sprejel predlagatelj, delavci lahko uveljavljali sodno varstvo in dosegli reintegracijo (če bodo to uveljavljali). V primeru pravnomočno zavrnjenih zahtevkov bodo lahko zahtevali obnovo postopka. Kolektivni dogovor ni spremenil pogojev glede sodnega varstva v zvezi z odpovedmi in ne vpliva na tek prekluzivnega roka za vložitev tožbe, tako da morajo delavci predlagatelja, če zatrjujejo nezakonitost odpovedi, v vsakem primeru pravočasno vložiti tožbo na sodišče.
odvzem otroka staršem - podaljšanje ukrepa - razrešitev skrbnice - namestitev v rejništvo - namestitev otroka v zavod - pravica otroka do zagovornika
Ker pa odločitev o razrešitvi skrbnice, kot o začasnem ukrepu, ni potrebna zaradi odprave ogroženosti otrok, je potrebno v tem delu začasno odredbo razveljaviti in novi predlog predlagateljice v tem delu ponovno zavrniti. Pritrditi je sicer sodišču prve stopnje, da po določbi 174. člena DZ sodišče staršem odvzame otroka in ga namesti bodisi v rejništvo ali v zavod, kar pomeni, da se ti obliki namestitve medsebojno izključujeta.
KORPORACIJSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSM00088714
ZGD-1 člen 512, 512/1, 512/2. ZNP člen 42.
vpogled v poslovno dokumentacijo - pravica družbenika do informacije in vpogleda - izstop iz družbe - informacijska pravica družbenika - nepravdni postopek - prepoved zlorabe pravic
Predlagateljeva zahteva za izstop iz družbe A. d.o.o., dne 21. 7. 2025 naslovljena na skupščino nasprotnega udeleženca, nima nobenega vpliva na pravni interes predlagatelja, da se o njegovi zahtevi v tem postopku vsebinsko odloči. Predlagatelj je namreč v času odločanja o pritožbi nasprotnega udeleženca še vedno družbenik in je kot takšen še vedno upravičen do (celovitih) informacij o zadevah družbe in (celovitega) vpogleda v knjige in spise družbe. Njegove pravice kot družbenika zato, ker je podal zahtevo za izstop iz družbe, ni mogoče omejiti le na informacije, ki so povezane z njegovimi obveznostmi do družbe in na informacije, ki so povezane z vrednostjo njegovega poslovnega deleža, za kar se zavzema pritožba. Glede na to so vsi pritožbeni očitki v tej smeri neutemeljeni.
Sodišče prve stopnje je v točkah 23 in 24 obrazložitve med drugim pravilno pojasnilo, da tudi, če sta družba in družbenik v sporu, tudi če imata terjatve drug do drugega, kar velja za obravnavano zadevo, še niso izpolnjeni pogoji za zavrnitev zahteve za pridobitev zahtevanih informacij in vpogleda v listine ter spise družbe. Zahteve ni mogoče zavrniti le z razlago, da družbenik, ki je hkrati upnik družbe, do podatkov ni upravičen, ker (kot družbenik) družbi ni lojalen. Listine, ki jih predlagatelj zahteva, lahko po pravilni razlagi izpodbijanega sklepa uporabi (tudi) kot upnik, a tudi, če jih uporabi za ta namen, to (samo po sebi) še ne pomeni, da jih je uporabil v nasprotju z interesi družbe in da ji bo s tem povzročil občutno škodo. Zgolj hipotetična možnost nadaljnjega posredovanja informacij in možnost uporabe le - teh v sodnih postopkih, za zavrnitev zahteve ne zadošča (tako v odločbi VSL I Cpg 383/2012). Obstajati mora (tudi) grozeča nevarnost nastanka škode, ki mora biti po stališču sodne prakse konkretna, občutna in verjetna (odločba VSL I Cpg 247/2021, ki citira še druge odločbe).
predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - vročitev sklepa o izvršbi - vročitev po fikciji - obvestilo na vratih - poslovni prostor
Dolžnik je v svojem predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti podal pravno pomembne trditve, s katerimi je izpodbijal pravilnost vročitve sklepa o izvršbi, in sicer med drugim, da na naslovu iz sodnega registra nima poslovnega prostora, ima pa nameščen poštni nabiralnik.
ZIZ člen 38, 38/5, 72, 72/4, 85, 85/1, 293. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 67, 67/4.
izvršilni stroški - stroški izvršitelja - potrebni izvršilni stroški - odlog izvršbe - odlog izvršbe na predlog upnika z dolžnikovim soglasjem - poplačilo terjatve - oprava rubeža - hramba zarubljenih stvari pri dolžniku
Dolžnik v pritožbi niti ne zatrjuje niti ne izkazuje, da je soglasje za odlog izvršbe upniku podal oziroma poslal, da lahko upnik s predlogom za odlog izvršbe uspe, pa dolžnikovo soglasje potrebuje, saj je izvršitelj zadevo že prevzel. Zato ne drži, da se izvršba zaradi odloga ne bi smela opraviti. Prav tako dolžnik v pritožbi ne trdi (trdi pravzaprav, da je bilo plačilo opravljeno en dan po rubežu) niti ne dokazuje, da je bila terjatev ob času oprave rubeža že plačana. Tudi sicer pa od upnika ni mogoče zahtevati, da ob vsakem trenutku spremlja prilive na računu in prepreči rubež, opravljen isti dan, kot se dolžnik, ne da bi o tem upnika vsaj obvestil (tega namreč ne trdi), odloči plačati svojo obveznost. Četudi bi izvršitelj zarubljen mobilni telefon pustil pri dolžniku v hrambi, to še ne pomeni, da rubež, kot ga izkazuje rubežni in cenilni zapisnik z dne 6. 5. 2025, ni bil opravljen.
ZIZ člen 41, 41/7, 62, 62/2. ZPP člen 22, 22/1, 69.
krajevna in stvarna pristojnost - izvršba na podlagi verodostojne listine - dogovor o krajevni pristojnosti - obstoj ugovora krajevne pristojnosti - ugovor krajevne pristojnosti - pravočasnost ugovora - prepozen ugovor
Tožnik je imel v tem postopku že dvakrat možnost uveljavljati, da se ne strinja z določitvijo pristojnega sodišča za odločanje v pravdi, pa te možnosti ni izkoristil. Zato je z uveljavljanjem ugovora krajevne pristojnosti sodišča v dopolnitvi tožbe glede na okoliščine konkretnega primera prepozen.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 16, 18, 18/2, 18/3, 19, 19/2, 34a, 34a/3, 34a/4. ZPP člen 39, 39/2.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor procesnega pobota - pobotni ugovor - nastanek taksne obveznosti - odmera sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - sklep o razveljavitvi plačilnega naloga po uradni dolžnosti - razveljavitev starega plačilnega naloga - izdaja novega plačilnega naloga - dopustnost ugovora - sestavni del sklepa - višina sodne takse - vrednost spornega predmeta - v pobot uveljavljana terjatev - glavnica in natekle obresti - oblikovanje pobotnega ugovora
Kadar sodišče prve stopnje izda nov plačilni nalog zaradi ugoditve strankinemu ugovoru zoper prvotni plačilni nalog, je strankino pravno sredstvo zoper novo odmerjeno sodno takso pritožba in ne ugovor.
Pri ugotovitvi vrednosti spornega predmeta, od česar je praviloma odvisna višina odmerjene sodne takse, se načeloma vedno upošteva le glavnica, brez vključevanja obresti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00088616
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1, 1/2. URS člen 2, 22, 23, 155. ZPotK člen 6, 6/1, 7, 7/1, 7/2, 21, 21/3. ZVPot člen 22, 23, 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 6, 6/2, 371, 372. ZPP člen 8, 360, 360/1.
varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - Direktiva Sveta 93/13/EGS - praksa SEU - lojalna razlaga nacionalnega prava - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - ničnost kreditne pogodbe - tožba na ugotovitev ničnosti - izbrisna tožba - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - opredelitev nepoštenih pogodbenih pogojev - uporaba pravil zakona o potrošniških kreditih - jasnost pogodbenih določil - protipravno ravnanje banke - pojasnilna dolžnost banke - vsebina pojasnilne dolžnosti - načelo vestnosti in poštenja - slaba vera banke - načelo skrbnosti dobrega strokovnjaka - neizpolnjena pojasnilna dolžnost - devizna (valutna) klavzula - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - sprememba valute - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - kreditno tveganje - konverzija - ekonomske posledice pogodbenega pogoja - sklenitvena pogodbena faza - zaslišanje priče - bančna uslužbenka - sklepanje pogodbe - zastaranje kondikcijskega zahtevka - razvoj sodne prakse - prepoved povratne veljave zakona - nerelevantne pritožbene navedbe
Zaslišanje bančnih uslužbencev, ki nesporno niso sodelovali pri sklenitvi Kreditne pogodbe, niti ne delajo v poslovalnici, kjer je bila sklenjena, ni primerno dokazno sredstvo za dokazovanje izpolnitve pojasnilne dolžnosti banke. Treba je ugotoviti oziroma dokazati, kaj konkretno je bilo ob sklepanju Kreditne pogodbe pojasnjeno tožnikoma in ne kakšna navodila naj bi banka dajala svojim uslužbencem.
ZDZdr člen 17, 17/2, 30, 30/1, 39, 62, 62/4. ZPP člen 243.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - ustavitev postopka - zaslišanje udeležencev v postopku - psihiatrično izvedensko mnenje - soglasje nasprotnega udeleženca - sposobnost oblikovati pravno relevantno izjavo volje
Ugotovitev, da je podana pisna izjava nasprotne udeleženke pravno upoštevna, ker je sposobna oblikovati svojo pravo voljo in razumeti pomen podanega soglasja, ima oporo v strokovnem mnenju izvedenke psihiatrične stroke.
postopek osebnega stečaja - ugovor dolžnika - sklep o končni razdelitvi - končni načrt razdelitve - nadomestilo upravitelja - strošek sodne takse - razlogi za izpodbijanje
Čeprav so v skladu s 1. točko prvega odstavka 365. člena ZFPPIPP odločitve o ugovorih del sklepa o razdelitvi in se o njih ne odloča samostojno, je bilo glede na konkretne okoliščine v tem postopku, treba razveljaviti odločitev sodišča prve stopnje v 2. točki izreka, in sicer opravo končne razdelitve na podlagi končnega načrta končne razdelitve stečajne mase. Upravitelj je tisti, ki mora na podlagi odločitve sodišča druge stopnje o ugovoru izdelati nov končni načrt končne razdelitve (drugi odstavek v zvezi s 3. točko prvega odstavka 365. člena ZFPPIPP).
S pritožbo proti sklepu o končni razdelitvi pa je dovoljeno izpodbijati samo odločitev o ugovorih iz 364. tega člena tega zakona in končni načrt razdelitve v delu, v katerem je predmet teh ugovorov (prvi odstavek 366. člena ZFPPIPP).
višina preživnine za otroka - odmera preživnine - zahtevek na zvišanje preživnine - zmožnost plačevanja preživnine - nadstandardne potrebe - bistvena sprememba - premoženjsko stanje staršev - sprememba višine preživnine
Ugotovljeno dejansko stanje je zato potrebno presojati z upoštevanjem, da se dohodek očeta od zadnje odločitve o višini preživnine ni zvišal, nasprotno, da se je zvišal dohodek matere, ter da se s strani matere zatrjevano bistveno povečanje mesečnih potreb otrok od leta 2021, nanaša predvsem na nadstandardne prostočasne aktivnosti. Celovita presoja vseh okoliščin, relevantnih za odločitev ali so podani pogoji za vnovično odločanje o zvišanju preživninske obveznosti očeta (določba 197. člena DZ), zato utemeljuje zavrnitev materinega predloga.
odškodnina zaradi opustitve ukrepov iz varstva pri delu - vmesna sodba v odškodninskem sporu - odločitev po temelju - temelj odškodninske odgovornosti - obstoj nepremoženjske škode - poškodba pri padcu po stopnicah - zdrs na stopnicah - drsnost stopnic - tek - mnenje izvedenca za varstvo pri delu - formalne zahteve - neobvezni standard - popravilo in vzdrževanje stopnic - stanje pred škodnim dogodkom - dejavniki tveganja - zavod za prestajanje kazni zapora - naloge pravosodnih policistov - nujnost ukrepa - odgovornost delodajalca za varne pogoje dela - zagotavljanje varnih delovnih pogojev - razumni ukrepi za zmanjšanje škode - pričakovan dogodek - predvidljiva škoda - objektivna predvidljivost - opustitev potrebne skrbnosti zavarovanca - opustitev izvajanja ukrepov za zagotavljanje varstva pri delu - pravilna dokazna ocena - dokazna ocena izpovedi prič - soprispevek oškodovanca k nastanku škode - nesrečno naključje
Bistveno pri zadevi je, da je tožnik po stopnicah hitel. Hitel (tekel) pa je z utemeljenim razlogom, ki mu ga nikakor ni mogoče šteti v škodo. Kot paznik se je odzval na alarm, kar je nujna, urgentna situacija, na katero je treba reagirati kakor hitro je mogoče. Ker je to v zaporu pričakovani riziko, je treba računati, da se po stopnicah tudi teče, čemur sicer, kot je poudaril tudi izvedenec, stopnice niso namenjene. Mnenje izvedenca, da zaščitni trakovi na predmetnih stopnicah v zaporu svoje funkcije niso opravljali, se tako izkaže za utemeljeno, pravilno. Morali bi biti nameščeni tako, da ne bi omogočali zdrsa, če nekdo po njih teče. Zaščitene bi morale biti torej celo nadpovprečno, torej bolj kot sicer vsake druge stopnice, denimo v stanovanjskem bloku.
pritožba zoper sklep o dedovanju - določitev prevzemnika zaščitene kmetije - zaščitena kmetija - določitev vrednosti nujnih deležev - izvedensko mnenje - cenitev vrednosti nepremičnine - metodologija izračuna vrednosti nepremičnine - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca - zmanjšana gospodarska zmožnost kmetije - narava zapuščinskega postopka
V zapuščinskem postopku mora sodišče v skladu s 165. členom ZD gledati na to, da se pravice strank čim prej ugotovijo in zavarujejo, pri čemer vzame v presojo vsak predlog prizadetih oseb, ki ga te podajo pisno ali ustno. Ravnanje sodišča, ki je trditve prevzemnika kmetije, da njena gospodarska zmožnost ne omogoča izplačila nujnih dedinj v denarju, smiselno vsebinsko upoštevalo kot predlog za znižanje izplačila vrednosti nujnega deleža v denarju, tako pa ga je razumela tudi pritožnica, je v skladu z naravo zapuščinskega postopka. Zato ni mogoče pritrditi pritožbenim navedbam, da je sodišče kršilo načelo dispozitivnosti in nujni delež znižalo brez podanega predloga dediča.
ZIZ člen 24, 24/4, 55, 55/1, 55/1-12, 56a, 226. ZMed člen 18, 18/3, 18/4, 41.
izvršba za izterjavo nedenarne terjatve - objava popravka - odgovorni urednik - prehod obveznosti na novega dolžnika
Če se po pravnomočni sodbi, s katero se nalaga objava popravka, zamenja odgovorni urednik medija, preide v sodbi ugotovljena dolžnost objave popravka na novega odgovornega urednika.
Odgovorni urednik medija kot splošno pravilo odgovarja za vsako objavljeno informacijo. Če bi bila nova dolžnica res odgovorna zgolj za posamezne programske sklope, bi to moralo biti tudi navedeno v Razvidu medijev, saj se sicer pri avditoriju ustvarja napačen vtis oziroma dvom v to, za katere objavljene informacije odgovorna urednica odgovarja.
Konkludentno sklenitev pogodbe izkazuje dejstvo, da je tožnik s pomočjo trajnika devet let toženki plačeval zavarovalne premije, kar je bilo vselej navedeno na njegovih izpiskih bančnega prometa.
Ker je toženka tožniku ves čas trajanja pogodbe nudila možnost koristiti svoje storitve in ker je šlo za aleatorno pogodbo, o prikrajšanju ni mogoče govoriti.