ZIZ člen 38, 38/5, 72, 72/4, 85, 85/1, 293. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 67, 67/4.
izvršilni stroški - stroški izvršitelja - potrebni izvršilni stroški - odlog izvršbe - odlog izvršbe na predlog upnika z dolžnikovim soglasjem - poplačilo terjatve - oprava rubeža - hramba zarubljenih stvari pri dolžniku
Dolžnik v pritožbi niti ne zatrjuje niti ne izkazuje, da je soglasje za odlog izvršbe upniku podal oziroma poslal, da lahko upnik s predlogom za odlog izvršbe uspe, pa dolžnikovo soglasje potrebuje, saj je izvršitelj zadevo že prevzel. Zato ne drži, da se izvršba zaradi odloga ne bi smela opraviti. Prav tako dolžnik v pritožbi ne trdi (trdi pravzaprav, da je bilo plačilo opravljeno en dan po rubežu) niti ne dokazuje, da je bila terjatev ob času oprave rubeža že plačana. Tudi sicer pa od upnika ni mogoče zahtevati, da ob vsakem trenutku spremlja prilive na računu in prepreči rubež, opravljen isti dan, kot se dolžnik, ne da bi o tem upnika vsaj obvestil (tega namreč ne trdi), odloči plačati svojo obveznost. Četudi bi izvršitelj zarubljen mobilni telefon pustil pri dolžniku v hrambi, to še ne pomeni, da rubež, kot ga izkazuje rubežni in cenilni zapisnik z dne 6. 5. 2025, ni bil opravljen.
ZZVZZ člen 23, 44c, 44c/2, 44c/2-2. Odredba o seznamu zdravstvenih storitev, za katere se zahteva predhodna odobritev (2014) člen 2, 2-6. ZDSS-1 člen 75.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - napotnica - delno zavrženje tožbe - odobritev zdravljenja
Pri tožniku je bila v Republiki Avstriji opravljena preiskava, in sicer MR glave s kontrastom. Gre za uporabo naprave za slikanje z nuklearno magnetno resonanco za klinično uporabo in za uporabo take naprave je potrebna predhodna odobritev. Ker tožnik ni dobil predhodne odobritve, to pomeni, da tudi ni upravičen do povračila stroškov za pregled. Predhodna odobritev je pogoj za uveljavljanje pravice do povračila stroškov zdravstvenih storitev, ki zahtevajo uporabo visoko specializirane in drage medicinske infrastrukture ali medicinske opreme (2. alineja drugega odstavka 44.c člena ZZVZZ). Seznam zdravstvenih storitev iz navedene alineje določi minister, pristojen za zdravje. S tem v zvezi je bila izdana Odredba o seznamu zdravstvenih storitev, za katere se zahteva predhodna odobritev.
Glede pritožbenih navedb, da višina zneskov ni realna, je bistveno, da gre tukaj za vrednotenje storitev, ki se opravljajo v okviru javne zdravstvene mreže. Tožnik je povračilo uveljavljal na podlagi 44.c člena ZZVZZ in toženec je izpodbijano odločbo izdal upoštevaje že citirano določbo, po kateri se povrne znesek v višini povprečne cene teh storitev, opravljenih v Republiki Sloveniji v okviru javne zdravstvene mreže.
Glede priznanja prevoznih stroškov, vinjet, parkiranja in nakupa zdravil v Avstriji pa je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da toženec o teh stroških z izpodbijano odločbo ni odločil. V tem primeru sodišče ni imelo pravne podlage, da bi samo odločilo o stroških, ki jih tožnik uveljavlja šele pred sodiščem. V nasprotnem primeru bi namreč prevzelo pristojnosti, ki jih ima toženec.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 16, 18, 18/2, 18/3, 19, 19/2, 34a, 34a/3, 34a/4. ZPP člen 39, 39/2.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor procesnega pobota - pobotni ugovor - nastanek taksne obveznosti - odmera sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - sklep o razveljavitvi plačilnega naloga po uradni dolžnosti - razveljavitev starega plačilnega naloga - izdaja novega plačilnega naloga - dopustnost ugovora - sestavni del sklepa - višina sodne takse - vrednost spornega predmeta - v pobot uveljavljana terjatev - glavnica in natekle obresti - oblikovanje pobotnega ugovora
Kadar sodišče prve stopnje izda nov plačilni nalog zaradi ugoditve strankinemu ugovoru zoper prvotni plačilni nalog, je strankino pravno sredstvo zoper novo odmerjeno sodno takso pritožba in ne ugovor.
Pri ugotovitvi vrednosti spornega predmeta, od česar je praviloma odvisna višina odmerjene sodne takse, se načeloma vedno upošteva le glavnica, brez vključevanja obresti.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - določitev plačila - določitev cene pogodbenih del - dodatna dela
Glede na ugotovljen neobstoj dogovora glede cene dodatno dogovorjenih del je sodišče prve stopnje utemeljeno uporabilo določbo drugega odstavka 642. člena OZ. Vendar je pritrditi tožeči stranki, da navedene določbe ne bi smelo uporabiti tudi glede prvotno dogovorjenih del, ki so že bila plačana, saj sta se glede cene teh del stranki dogovorili.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - vročanje v zavod za prestajanje kazni
Da se tožnik nahaja v ZPKZ izhaja tudi iz same tožbe. Zato bi sodišče prve stopnje moralo tožencu tožbo z pozivom naj odgovori na tožbo vročati po določbi 136. člena ZPP, torej po upravi zapora ali zavoda, v katerem prestaja kazen ali ukrep odvzema prostosti.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - priposestvovanje po ODZ - dobra vera - pristna posest - zakonita in dobroverna posest - pritožbena obravnava - pravilo o dokaznem bremenu
Ker od leta 1986 dalje tožnik ni mogel biti v dobri veri glede zemljišča, ki presega tisto, za kar je bilo v pravdi P 23/87 (prej P 57/86) kot predhodno vprašanje ugotovljeno, da je priposestvoval, je nepomembno za odločitev, kdo je kosil travnati del zemljišča: tožnikova morebitna košnja namreč ne pomeni njegove dobre vere, da je lastnik travnatega dela zemljišča. Enako velja za današnje uživanje celotnega zemljišča ter tudi za nesporni dejstvi, da je toženec tožniku že po letu 1986 pomagal pri betoniranju opornega zidu za vrt in da je posadil ciprese okrog zemljišča, ki ga je izvedenec odmeril do točke C3. Ker takrat ni bil več v dobri veri, samo posest ne more privesti do priposestvovanja.
Pritožbeni očitek se nanaša (le) na dohodkovni kriterij, ki ga sodišče prve stopnje iz razloga, ker je ugotovilo, da tožnik ne izpolnjuje premoženjskega kriterija, niti ni presojalo. Ker morata biti za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči (in oprostitev plačila sodne takse) izpolnjena oba kriterija hkrati, že neizpolnjevanje premoženjskega kriterija pomeni, da tožnik ne izpolnjuje materialnih pogojev za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči (četudi dohodkovni cenzus, ki za štiri osebe znaša 3.952,72 EUR, ni presežen).
povrnitev pravdnih stroškov - potrebni pravdni stroški - pripravljalna vloga - obrazložena vloga - dokazni predlog - dopis - samostojna storitev odvetnika - zastopanje na naroku - ponovljen postopek - nagrada za ponovljen postopek
Vloga z dne 26. 10. 2020 predstavlja obrazloženo vlogo in ne zgolj dokazni predlog oz. drugo vlogo, kot bi šlo npr. pri sporočilu o plačilu predujma, ali sodne takse, ali pa sporočilu naslova priče. Tudi predlog za zaslišanje priče ali postavitev izvedenca je nekaj povsem drugega in povsem nevsebinskega v nasprotju z vlogo, v kateri stranka sodišču posreduje vprašanja za izvedenca. Postavitev teh vprašanj namreč nujno zahteva poglobljen vsebinski premislek o zadevi, zato pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da taka vloga predstavlja obrazloženo pripravljalno vlogo.
Pravilno je tudi pritožbeno opozorilo, da se v ponovnem postopku po razveljavitvi sodbe vloge in naroki ne začnejo šteti od začetka: prva vloga, vložena po razveljavitvi sodbe, ne pomeni prve vloge v smislu tarif. št. 20/1 OT. Podobno velja za glavno obravnavo v ponovnem postopku.
pritožba zoper sklep o priporu - priporni razlog begosumnosti - odložni rok - pravnomočnost sklepa o priporu
Sodišče prve stopnje je podrobno obrazložilo, kar potrjujejo tudi spisovni podatki, da so bile opravljene številne poizvedbe o prebivališču obdolženca, vendar so bile vse neuspešne. Obdolženec je bil prijet šele na podlagi evropskega naloga za prijetje in predajo. Res je, da je obdolženec eno leto po sklepu z dne 6. 3. 2024 sporočil sodišču naslov, na katerem je dosegljiv, vendar to ne vpliva na njegovo dosegljivost, saj sam v pritožbi navaja, da je neprijavljen živel na drugem naslovu v Italiji, kjer je bil tudi prijet.
Ker je pripor zoper obdolženca v tej zadevi odrejen z odložnim rokom, bodo razlogi in pogoji za pripor v polnosti podani šele takrat, ko bo Okrožno sodišče v Kopru v zadevi I K 10288/2017 zoper njega odpravilo pripor, zato bo v nadaljevanju moralo sodišče prve stopnje tik pred dejanskim začetkom oziroma najkasneje ob dejanskem začetku izvrševanja sklepa o priporu v predmetni zadevi preveriti, ali so še podani pogoji in razlogi za pripor (tako odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up-328/20-29, Up-448/20-27 z dne 7. 12. 2023).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00088626
ZPP člen 8, 213, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZPND člen 3, 19, 21, 22a, 22b.
preprečevanje nasilja v družini - nasilna ravnanja - ukrepi po zpnd - dokazna ocena - zaščitni ukrepi - dokazni standard verjetnosti - konkretiziranost pritožbene navedbe - ponavljanje tožbenih navedb
V ZPND predvideni ukrepi niso namenjeni reševanju konfliktnih partnerskih razmerij in spornih vprašanj v zvezi z (domnevnim) skupnim premoženjem, temveč zaščiti žrtev nasilnih dejanj z ukrepi za prenehanje obstoječega in preprečitev grozečega nasilja. Dogajanje 16. 10. 2024 in siceršnja dinamika razmerja med udeležencema izkazujeta konflikten in nekonstruktiven partnerski odnos ter neurejena premoženjska razmerja, ne pa nasilja nasprotne udeleženke nad predlagateljem. Predlog za izrek ukrepov za njegovo zaščito je bil zato utemeljeno zavrnjen.
Pritožbeni postopek je namenjen presoji pravilnosti in zakonitosti odločb prvostopenjskih sodišč ter se zato od pritožnikov pričakuje, da v pritožbi vzpostavijo vsebinski dialog z ugotovitvami in razlogi sodišča prve stopnje. Golo ponavljanje dejanskih in pravnih naziranj iz postopka pred sodiščem prve stopnje temu standardu ne zadosti, saj ne predstavlja kritike izdane in izpodbijane odločbe.
Ob dogovoru, da se je tožnik A. A. zavezal plačati kupnino za nepremičnino pred sklenitvijo glavne pogodbe, je povsem jasno, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, da lahko to, vnaprej plačano kupnino, v primeru nesklenitve glavne prodajne pogodbe zahteva nazaj. Posebna dodatna opredelitev glede tega v sami predpogodbi ni potrebna, ker podlago za to daje že OZ v določbah o neupravičeni obogatitvi. Tako so brezpredmetni pritožbeni očitki, da tožnikova terjatev v predpogodbi ni bila opredeljena po temelju, višini in glede dospelosti. Povsem življenjsko logična je tako tudi povezava med terjatvijo tožnika, ki ima podlago v zakonskih določbah, in hipoteko, ustanovljeno zaradi zavarovanja tožnikove terjatve za primer nesklenitve glavne pogodbe.
zahtevek za plačilo uporabnine - uporaba skupnega premoženja - uporaba skupne nepremičnine - bivša zakonca - skupni lastniki - pravna podlaga za plačilo - nemožnost uporabe nepremičnine - neupravičena obogatitev - neprivolitev v prikrajšanje - (ne)prostovoljnost izselitve - nasilje - ogroženost v družini - poseg v dostojanstvo - nadomestilo za neupravičeno uporabo - višina nadomestila (uporabnine) - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine
Skupni lastnik, ki mora trpeti nasilje, torej poseg v svoje dostojanstvo ter v duševno in telesno nedotakljivost, skupne stvari v takšnih okoliščinah ne more uživati v skladu z njenim bistvom ter posledično v skladu z namenom lastninskega upravičenja, da stvar normalno uporablja. Če prav iz teh razlogov opusti uživanje skupne stvari, je neupravičeno prikrajšan, saj o prostovoljnem odhodu ni mogoče govoriti v primerih, ko se človek v skupni nepremičnini zaradi nasilnega ravnanja drugega skupnega lastnika počuti ogroženega in mu sobivanje predstavlja stisko, zaradi katere dom izgubi lastnost varnega zatočišča. V konkretnem primeru tudi ni pomembno, da tožnica po odhodu prijateljem ali sorodnikom ni omenjala nasilja, saj ljudje o težavah v zasebnem razmerju običajno neradi govorijo in zgolj dejstvo, da je tožnica nasilje prijavila šele nekaj mesecev kasneje, ko si je že uredila bivanjske razmere, verodostojnosti njene izpovedi in podanih navedb ne zmanjšuje.
tožba za izpodbijanje očetovstva - izpodbijanje očetovstva
Sodišče prve stopnje je namreč v 5. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa povsem razumljivo pojasnilo, da sta imela predlagatelj in nasprotna udeleženka v decembru 2011 in januarja 2012 več spolnih odnosov, večina od njih nezaščitene, in da mu je že druga nasprotna udeleženka konec februarja 2012 povedala, da je noseča, pri čemer je vedel, da ima lahko spolni odnos brez zaščite za posledico nosečnost. To zadošča za zaključek, da bi se že takrat moral zavedati, da je lahko oče otroka, kar pomeni, da bi moral tožbo na izpodbijanje očetovstva vložiti do 12. 12. 2013, ko se je iztekel enoletni prekluzivni rok za izpodbijanje očetovstva po 99. členu ZZZDR. Pri tem je nepomembno, da mu je nasprotna udeleženka oktobra 2012, ko je rodila, poslala sms sporočilo, da je otrok svetle polti in ima ravne lase, prav tako je pravno nepomembno, kaj se je dogajalo po 12. 12. 2013, saj pravica, ki je ugasnila, ne more ponovno oživeti. To velja zlasti z ozirom na to, da pritožbeno ni sporna dejanska ugotovitev sodišča prve stopnje iz 7. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa, da se je predlagatelj avgusta 2013 oglasil na domu druge nasprotne udeleženke in napovedal, da bo opravil DNK test očetovstva, nato pa vse do vložitve predloga v obravnavanem postopku (in sicer 20.11.2024) ostal pasiven.
Kajti pogoj za izdajo začasne odredbe je, da je za verjetno izkazana ogroženost otroka (161. člen Družinskega zakonika - DZ), zgolj okoliščina, da neko ravnanje ali opustitev ni v otrokovo korist, pa ne zadošča za izdajo začasne odredbe. Obstoječ režim izvajanja stikov, ko je določen s pravnomočnim sklepom prvostopenjskega sodišča II N 147/2025 z dne 31. 12. 2024 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru III Cp 322/2025 z dne 8. 5. 2025, mld. deklice z ničemer ne ogroža, temveč je neizvajanje stikov posledica predlagateljeve zavestne odločitve, da sodno določene lokacije prevzema mld. otroka ne bo upošteval. Takšne okoliščine pa ne zadoščajo za izkaz ogroženosti otroka niti ne zadoščajo za zaključek, da so se okoliščine od pravnomočne dokončne odločitve sodišča v tolikšni meri spremenile, da bi bil dopusten poseg s pravnomočno odločitev o načinu izvajanja stikov oziroma lokaciji prevzemnega mesta otroka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00088616
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1, 1/2. URS člen 2, 22, 23, 155. ZPotK člen 6, 6/1, 7, 7/1, 7/2, 21, 21/3. ZVPot člen 22, 23, 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 6, 6/2, 371, 372. ZPP člen 8, 360, 360/1.
varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - Direktiva Sveta 93/13/EGS - praksa SEU - lojalna razlaga nacionalnega prava - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - ničnost kreditne pogodbe - tožba na ugotovitev ničnosti - izbrisna tožba - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - opredelitev nepoštenih pogodbenih pogojev - uporaba pravil zakona o potrošniških kreditih - jasnost pogodbenih določil - protipravno ravnanje banke - pojasnilna dolžnost banke - vsebina pojasnilne dolžnosti - načelo vestnosti in poštenja - slaba vera banke - načelo skrbnosti dobrega strokovnjaka - neizpolnjena pojasnilna dolžnost - devizna (valutna) klavzula - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - sprememba valute - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - kreditno tveganje - konverzija - ekonomske posledice pogodbenega pogoja - sklenitvena pogodbena faza - zaslišanje priče - bančna uslužbenka - sklepanje pogodbe - zastaranje kondikcijskega zahtevka - razvoj sodne prakse - prepoved povratne veljave zakona - nerelevantne pritožbene navedbe
Zaslišanje bančnih uslužbencev, ki nesporno niso sodelovali pri sklenitvi Kreditne pogodbe, niti ne delajo v poslovalnici, kjer je bila sklenjena, ni primerno dokazno sredstvo za dokazovanje izpolnitve pojasnilne dolžnosti banke. Treba je ugotoviti oziroma dokazati, kaj konkretno je bilo ob sklepanju Kreditne pogodbe pojasnjeno tožnikoma in ne kakšna navodila naj bi banka dajala svojim uslužbencem.
ZDZdr člen 17, 17/2, 30, 30/1, 39, 62, 62/4. ZPP člen 243.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - ustavitev postopka - zaslišanje udeležencev v postopku - psihiatrično izvedensko mnenje - soglasje nasprotnega udeleženca - sposobnost oblikovati pravno relevantno izjavo volje
Ugotovitev, da je podana pisna izjava nasprotne udeleženke pravno upoštevna, ker je sposobna oblikovati svojo pravo voljo in razumeti pomen podanega soglasja, ima oporo v strokovnem mnenju izvedenke psihiatrične stroke.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 272, 272/2. KZ-1 člen 186, 186/1.
pripor - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog
Sodišče prve stopnje je za količino zaseženih tablet ocenilo, da bistveno presega količino, ki bi jo obdolženec lahko imel za lastno rabo, ne glede na to, da gre za odvisnika, posebej upoštevaje, da dnevno prejema tudi substitucijsko terapijo.
Pravilno je zaključilo, da naj obdolženca predhodne obsodbe za istovrstno kaznivo dejanje in izrečene zaporne kazni ne bi odvrnile od ponavljanja kaznivih dejanj, iz česar je utemeljeno sklepalo tudi o obdolženčevi vztrajnosti pri njihovem izvrševanju.
Glede na prejšnje življenje obdolženca je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da z milejšimi ukrepi ponovitvene nevarnosti ne bi bilo mogoče odpraviti, pravilen, saj so milejši ukrepi primerni za storilce, za katere je mogoče pričakovati, da bodo pravila izvrševanja milejšega ukrepa spoštovali, kar pa za obdolžence, pri katerih sodišče ugotovi vztrajnost pri izvrševanju kaznivih dejanj, kot je to v obravnavanem primeru, ni mogoče ugotoviti.