1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni:

   - v I. točki izreka tako, da se ugovoru ugodi, sklep o izvršbi I 415/2024 z dne 21. 10. 2024 in opravljena izvršilna dejanja razveljavijo, predlog za izvršbo zavrne in izvršba ustavi,

   - v II. točki izreka tako, da je upnik dolžan dolžniku plačati njegove stroške ugovornega postopka v znesku 502,98 EUR, v roku 8 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

2. Upnik je dolžan dolžniku plačati njegove stroške pritožbenega postopka v znesku 278,98 EUR, v roku 8 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

Uveljavljanje terjatve pred sodiščem ali drugim pristojnim organom pa ne pretrga teka zastaranja, če upnik kasneje odstopi od takega dejanja. Vendar to velja le, če se je upnik želel odreči pravnemu varstvu in ne tudi, če je upnikova pasivnost posledica nezmožnosti oprave izvršbe.

Prav tako se zastaranje pretrga tudi, ko dolžnik pripozna dolg, kar lahko dolžnik stori tudi posredno, na primer tako, da kaj plača na račun. Zastaranje, pretrgano z dolžnikovo pripoznavo, začne teči znova od pripoznave.

Glede na procesno gradivo, ki ga je (sicer upoštevaje 40. člen ZIZ v zadostni meri) v predlogu za izvršbo ponudil upnik, in dejstvo, da je dolžnik v ugovoru uveljavljal zastaranje zaradi poteka desetletnega zastaralnega roka od nastopa pravnomočnosti izvršilnih naslovov do vložitve predloga za izvršbo v obravnavani zadevi, upnik pa na ugovor dolžnika ni odgovoril, je namreč ugovor zastaranja treba šteti kot obrazložen in tudi utemeljen. Jasno je namreč, da je od nastopa pravnomočnosti izvršilnih naslovov do vložitve predmetnega predloga za izvršbo že poteklo več kot deset let, kar glede na 356. člen OZ v zvezi s prvim odstavkom 336. člena OZ pomeni, da je zastaranje že nastopilo.