ZD člen 163. ZUPJS člen 12, 12/1, 12/2, 12/2-1, 17, 17/1, 17/1-6. ZBPP člen 12, 12/1. ZST-1 člen 11, 11/1, 11/6, 12, 12a, 12a/1, 12a/2. ZPP člen 360, 366, 366a.
oprostitev plačila sodne takse - sklep o dedovanju - dediščina - materialni položaj - denarna sredstva
Način ugotavljanja materialnega položaja predlagatelja taksne oprostitve je predpisan v Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS). Po 6. točki prvega odstavka 17. člena ZUPJS se v premoženje taksnega zavezanca štejejo tudi denarna sredstva na transakcijskem ali drugem računu kadar ne predstavljajo dohodka skladno s prvim odstavkom 12. člena ZUPJS, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, hranilne vloge in druga denarna sredstva po izjavi posameznika.
kaznivo dejanje velike tatvine - pregon, kadar je storilec v bližnjem razmerju z oškodovancem - upravičen tožilec - oškodovanec in zasebni tožilec - pravočasnost zasebne tožbe - predlog za pregon - kazenska ovadba kot pravočasno vložena zasebna tožba
Tretji odstavek 53. člena ZKP predstavlja dopolnitev 52. člena ZKP in je glede na zakonsko besedilo namenjen varstvu oškodovanca, saj preprečuje škodo, ki bi mu nastala zaradi nepravilne odločitve, za katero kaznivo dejanje naj se zoper storilca sproži kazenski pregon, saj je razmejitev med uradno pregonljivimi kaznivimi dejanji in kaznivimi dejanji na zasebno tožbo dostikrat težavna. Zasebni tožilec, pogosto tudi pravni laik, ob naznanitvi kaznivega dejanja ni dolžan vedeti, ali gre za dejanje, ki se preganja na zasebno tožbo ali po uradni dolžnosti, z vložitvijo kazenske ovadbe pa je izrazil svojo voljo za pregon storilca. Zato se, če je oškodovanec podal kazensko ovadbo ali predlog za pregon, med postopkom pa se ugotovi, da gre za kaznivo dejanje, za katerega se storilec preganja na zasebno tožbo, šteje ovadba oziroma predlog za pregon za pravočasno zasebno tožbo, če je podana v roku, ki je predpisan za zasebno tožbo. Pri tem ni pomembno, v kateri fazi postopka se ugotovi, da se dejanje preganja na zasebno tožbo, saj je rok za vložitev zasebne tožbe, če je oškodovanec vložil pravočasno kazensko ovadbo, varovan in se šteje, da je bila zasebna tožba vložena pravočasno, torej v šestmesečnem roku, določenem v prvem odstavku 52. člena ZKP.
odmera sodne takse - ocenjena vrednost spornega predmeta - skupna vrednost spornega predmeta - ugotovitev obsega skupnega premoženja - korekcijska dolžnost sodišča - določitev vrednosti spornega predmeta - ugotovitvena tožba - delitev skupnega premoženja - dajatveni zahtevek
Zoper sklep, s katerim sodišče ugotovi vrednost spornega predmeta, je dovoljena le nesamostojna pritožba. Ta je v konkretnem primeru pridružena pritožbi zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog.
Za odmero takse ni odločilna vrednost skupnega premoženja, temveč navedena vrednost spornega predmeta. Sodišče ima podlago za korekcijo vrednosti spornega predmeta za nedenarni zahtevek le v primeru, ko se postavi vprašanje stvarne pristojnosti. Ta pogoj v konkretnem primeru ni bil izpolnjen.
ZPP člen 8, 70, 318. ZIZ člen 58, 58/1, 272, 272/1. GZ-1 člen 150, 150/1.
začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve - dokazni standard - izločitev sodnika - zamudna sodba - ugotovitev prenehanja najemne pravice - odpoved najemne pogodbe - fikcija priznanja dejstev - odgovor na ugovor - prejudiciranje odločitve o tožbi
Fikcija priznanja dejstev v primeru neodgovora na tožbo (318. člen ZPP), ki velja v pravdnem postopku, se v postopku zavarovanja z začasno odredbo ne uporablja.
V tej fazi postopka ni izkazana verjetnost terjatve na ugotovitev prenehanja najemnega razmerja z dnem 15. 1. 2024, ker tožnica ni uspela niti s stopnjo verjetnosti izkazati, da bi toženka kršila najemno pogodbo na tak način in v taki meri, ki bi upravičevala izredno odpoved najemne pogodbe v smislu 19. člena pogodbe, saj tožnici ni bila onemogočena uporaba nepremičnine.
najemna pogodba za poslovni prostor - pisna oblika - ustna sprememba pogodbe - teorija realizacije
Obvezna pisna oblika za najemno pogodbo za poslovni prostor se zahteva tudi za morebitne spremembe pogodbe. Ustni dogovor o zvišanju najemnine zato načeloma ni veljaven. Teorija realizacije v okoliščinah konkretnega primera ni uporabljiva, saj zgolj na podlagi dejstva, da je toženka plačala en račun z višjo najemnino, ni mogoče zaključiti, da sta stranki v celoti ali pretežnem delu izpolnili pogodbene obveznosti na podlagi ustno spremenjene pogodbe. To bi nemara bilo mogoče, če bi stranki oziroma toženka dlje časa spoštovali drugačen usten dogovor.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00085475
OZ člen 51, 51/4. ZPP člen 212, 214, 214/3.
obličnost - oblika pogodbe - inominatni kontrakt - oblika ad valorem - oblika ad probationem - trditve in dokazi - protislovnost trditev - prosti preudarek - prerekanje dejstev - priznano dejstvo - dogovor o stranskih točkah - dogovor o pobotu - kasnejša sprememba trditev - plačilo najemnine
Dogovor o poravnavanju obveznosti oziroma njihovem pobotavanju ni najemna pogodba, temveč inominatni kontrakt, za katerega se posebna oblika ne zahteva. Poleg tega je tudi pri obličnih pogodbah dopustno, da se neoblično sklenejo dodatni dogovori o postranskih točkah, s katerimi se zmanjšujejo ali olajšujejo obveznosti ene ali druge stranke, kadar je obličnost predpisana zgolj v interesu pogodbenih strank; nedvomno je dogovor o pobotavanju zapadlih najemnin s stroški, ki jih namesto tožnika kot lastnika plačuje najemnik, take narave.
Kadar stranka spreminja svoje navedbe, sodišče presodi po prostem prepričanju, ali bo tako dejstvo štelo za priznano ali za izpodbijano; pritožbeno sodišče presoja, da so pritožbene navedbe neutemeljene, ker je toženka že poprej priznala, da je bila stranka dogovora, glede katerega sedaj trdi, da ji ni poznan.
Navajanje in prerekanje ter zanikanje se nanaša zgolj na dejstva, medtem ko so pravni zaključki v domeni sodišča in jih stranka niti ne more izrecno ali konkludentno pri(po)znati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00085232
ZPND člen 19, 19/3. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - ukrepi po zpnd - nasilna ravnanja - trajanje ukrepa - podaljšanje ukrepa - pogoji za podaljšanje - obrazložitev odločitve - pravica do izjave - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Z zavrnitvijo predloga za podaljšanje ukrepov, temelječi na posplošeni ugotovitvi o nasprotnem od tega, kar trdi predlagateljica, ne da bi bile ugotovljene konkretne okoliščine, ki bi utemeljevale tako sklepanje, je bila pritožnici kršena pravica do vsebinsko polne obrazložitve.
izpodbijanje sklepa o dedovanju - izjava o umiku pritožbe - umik pritožbe
V skladu z drugim odstavkom 334. člena ZPP lahko stranka umakne že vloženo pritožbo, dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe. Ker je bil umik pritožbe podan pred odločitvijo o njej, je sodišče druge stopnje z ugotovitvijo umika pritožbe zaključilo postopek.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00085170
KZ-1 člen 74, 74/1, 75, 75/2, 75/5, 205. ZKP člen 499, 499/1, 499/2, 501.
odvzem premoženjske koristi - velika tatvina - sostorilstvo - ugotavljanje premoženjske koristi - prosti preudarek
Odvzem premoženjske koristi že v načelu predstavlja odvzem čistega presežka premoženja, pridobljenega s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, zato za obtoženca ne sme pomeniti nalaganja večjega materialnega bremena. Po drugem odstavku 499. člena ZKP mora (tudi) sodišče med kazenskim postopkom zbrati dokaze in raziskati okoliščine, ki so pomembne za ugotovitev protipravne premoženjske koristi. Zgolj če bi bilo ugotavljanje (višine) premoženjske koristi povezano z nesorazmernimi težavami ali če bi se zaradi tega postopek preveč zavlekel, je znesek premoženjske koristi mogoče odmeriti po prostem preudarku (501. člen ZKP). Sledeč petem odstavku 75. člena KZ-1 pa se, če je premoženjsko korist pridobilo več oseb skupaj, odvzame vsaki osebi delež, ki ga je pridobila; če se ta delež ne more natančneje ugotoviti, ga sodišče določi ob upoštevanju vseh okoliščin zadeve.
pritožba osebe brez procesne sposobnosti - ugotovitveni sklep - procesna nesposobnost - skrbništvo nad odraslo osebo - pravno učinkovanje
Ker dejanja A. A. ne morejo imeti nikakršnih pravnih učinkov, je višje sodišče skladno s prakso Vrhovnega sodišča RS izdalo ugotovitveni sklep o neučinkovanju vložene pritožbe.
OZ člen 179. ZPP člen 214, 214/1, 214/2, 337, 337/1.
odškodnina za škodo, nastalo v prometni nesreči - nepremoženjska in premoženjska škoda - višina denarne odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - strah - skaženost - pojem skaženosti kot pravni standard - izguba zaslužka - povprečna plača - nadomestilo plače za čas bolniškega staleža - pravična denarna odškodnina - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - povprečna neto plača kot merilo za primerjavo prisojenih odškodnin - srednje hud primer po Fischerjevi lestvici - substanciran ugovor - nedopustne pritožbene novote
Prisojena skupna odškodnina za nepremoženjsko škodo v višini 44.000 EUR (29 povprečnih neto plač) v primerjavi s primeri večjih in manjših posledic poškodb skočnega sklepa in stopala v sodni praksi pokaže ustrezno ovrednotenje ugotovljenega obsega škode in ustrezno umestitev odškodnine med srednje hude primere.
kaduciteta - zapuščina brez dediča - obstoj premoženja zapustnika - časovno obdobje smrti - sprememba dejanskega stanja - izročitev zapuščine - izročitev zapuščine brez dedičev - dolžnost ugotavljanja dejstev
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je s sklepom II Ips 44/2024 z dne 15. 1. 2025 sodno prakso poenotilo. V njem je kot bistveno pojasnilo, da do prehoda zapuščine brez dedičev na državo pride po samem zakonu v trenutku zapustnikove smrti; v sklepu o izročitvi zapuščine sodišče to dejstvo le ugotovi. ZD sodišču ne nalaga raziskovanja, kje in v kakšnem stanju je premično premoženje zapustnika, ki je v trenutku njegove smrti prešlo na kaducitetno upravičenko.
nasilje - nasilje v družini - preprečevanje nasilja v družini - ukrepi po zpnd - dokazi in dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je pri odločitvi pravilno upoštevalo namen zaščite žrtev nasilja po ZPND. Ta ni kaznovanje posameznika za njegova pretekla ravnanja, temveč prenehanje in preprečitev nasilja. Predpostavka za izrek ukrepov tako ni samo ugotovitev, da je predlagatelj žrtev nasilnega ravnanja, temveč s stopnjo verjetnosti izkazana nevarnost ponovitve nasilja. Sodišče prve stopnje je opirajoč se na četrti odstavek 22.b člena ZPND tudi pravilno upoštevalo, da je za izrek ukrepov ključno dogajanje v času šestih mesecev pred vložitvijo predloga. Predhodni dogodki sicer lahko vplivajo na ovrednotenje tega dogajanja in oceno ogroženosti žrtve, ne morejo pa postati samostojna podlaga, na katero bi sodišče oprlo izrek ukrepov po ZPND.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je vprašanje obstoja izključne lastninske pravice nasprotnih udeležencev na nepremičninah 2798 in 2800 predhodno vprašanje v smislu prvega odstavka 13. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1. Sodišče lahko namreč razmerja med etažnimi lastniki ureja le na nepremičninah, ki so v njihovi solastnini, obseg zemljišča v solastnini pa bo vplival tudi na vsebinsko ureditev razmerja. Predhodni naravi vprašanja lastninskega položaja nepremičnin 2798 in 2800 pritožnika ne ugovarjata.
Bojazen o obstoju litispendence je odveč tudi zato, ker v postopku za vzpostavitev etažne lastnine sodišče ne odloča z učinkom materialnopravne pravnomočnosti (prvi odstavek 35. člena ZVEtL-1).
izločitev dokazov - pravica do uporabe svojega jezika - postavitev sodnega tolmača - predkazenski postopek - kazenska ovadba - izvedba naroka
Pritožbeno sodišče poudarja, da je vprašanje potrebe po pritegnitvi sodnega tolmača v (pred)sodnem postopku za primer, ko oškodovanka uradnega jezika postopka ne obvlada brezhibno, treba presojati konkretno, glede na okoliščine posameznega primera. Upoštevati je treba stopnjo razumevanja jezika s strani oškodovanke, naravo in obseg njene udeležbe v postopku ter vrsto procesnih dejanj, pri katerih sodeluje.
Čeravno je zagovornica drugačnega mnenja, je podaja kazenske ovadbe (zgolj) predprocesno dejanje, ki ni enakovredno zaslišanju priče ali obdolženca v kazenskem postopku.
Iz ponujenih razlogov izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje zanesljivo izhaja, da (in zakaj) je bila zagotovitev vnukinjine pomoči pri premostitvi kakšne jezikovne bariere oškodovanke na policiji ob naznanitvi kaznivega dejanja nasilja v družini dne 2. 10. 2024, ki naj bi ga storil obdolženi, zadostna, na ravni zagotovljene učinkovite komunikacije in razumevanja pritožbeno problematizirane uverture v (pred)kazenski postopek.
storilec prekrška - pravna oseba - odgovornost pravne osebe - akcesorna pridružitvena odgovornost - razbremenitev odgovornosti
Kadar neposredni storilec stori prekršek pri opravljanju dejavnosti v imenu pravne osebe, z njenimi sredstvi in za njen račun, je za prekršek odgovorna pravna oseba. Zaradi tesne povezanosti med storitvijo prekrška in dejavnostjo pravne osebe se pravna oseba svoje odgovornosti lahko razbremeni le izjemoma.
Res sta pri urah vožnje navzoča samo kandidat in učitelj vožnje in bi bila zahteva, da drug delavec pravne osebe vsakič sproti na kraju samem preverja, ali se zaposleni drži navodil, prestroga in praktično neizvedljiva, vendar to ne pomeni, da pravna oseba ne bi mogla izvajati občasnih preverjanj na kraju samem, občasnih razgovorov z zaposlenim o tem, kdaj izpolnjuje evidenčni karton in dnevni razvid vožnje ter kako preverja, ali imajo kandidati zaščitno opremo. Prav tako je od nje mogoče pričakovati, da ne glede na to, da je zaposlene že seznanila z njihovimi obveznostmi, občasno ponovno opozarja na pravilno in pravočasno izpolnjevanje dokumentacije o vožnjah in na ta način osvežuje njihovo znanje.
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1, 1/2, 3, 3/1, 5. ZVPot člen 1, 1/10, 21, 21/3, 22, 22/4, 22/5, 23, 24. OZ člen 87.
švicarski franki (CHF) - kreditna pogodba v CHF - potrošniška kreditna pogodba - kršitev pojasnilne dolžnosti - nepoštenost pogodbenega določila - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - Direktiva Sveta 93/13/EGS - sodna praksa SEU - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - pravica do izjave - pobotni ugovor v pravdi - vsebina izreka sodbe
Merila pojasnilne dolžnosti so avtonomen pravni standard evropskega potrošniškega prava, zato je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo razlago SEU, da mora banka podati zadostna pojasnila in informacije, da bo lahko razumno pozoren in preudaren potrošnik, ne le seznanjen z možnostjo zvišanja ali znižanja vrednosti tuje valute, v kateri je bil sklenjen kredit, temveč tudi zmožen oceniti potencialno znatne ekonomske posledice takega pogoja za njegove finančne obveznosti.
vpis spremembe zastopnika v sodni register - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - začasni zastopnik - pooblastilo za sklic skupščine
V danem primeru gre namreč za izredno situacijo, ki je Družbena pogodba ni predvidela in je ne ureja. Določila Družbene pogodbe so bila (glede na njeno ubeseditev) namreč sprejeta za redno normalno poslovanje in za redno imenovanje direktorja, v konkretnem primeru pa je šlo za imenovanje začasnega člana uprave oziroma direktorja v skladu z drugim odstavkom 273. člena ZGD-1 in tovrstnega imenovanja citirane določbe Družbene pogodbe ne preprečujejo oziroma ga ne izključujejo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00085228
ZDZdr člen 39, 39/1, 47, 47/3, 53, 64, 64/2, 64/3. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 286b, 339, 339/2, 339/2-8.
zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - zakonski pogoji za izrek ukrepa - poseg v ustavne pravice posameznika - omejitev gibanja - duševna bolezen - ogrožanje življenja in zdravja - duševna motnja - pravica do kontradiktornega postopka - omejitev pravice - omejitev pravice pridržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev
Udeležencu (osebi) se lahko pravica do sodelovanja v postopku omeji. Zakon določa, da se mu na predlog izvedenca omeji pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov in pravica do vpogleda v spis, če bi lahko nastale škodljive posledice za njegovo zdravje ali zaupnost oziroma varnost drugih. Zakon sam torej omogoča poseg v udeleženčevo pravico do kontradiktornosti, ki ga legitimira možnost nastopa omenjenih posledic. Ker pa je značilnost vsakega posega v procesne pravice strank oziroma udeležencev njegova izjemnost, po mnenju pritožbenega sodišča zakonska določba tretjega odstavka 64. člena v zvezi s tretjim odstavkom 47. člena ZDZdr ne posega tudi v pravice udeležencev, da se seznanijo z vsebino izvedenih dokazov. Pravica do seznanitve z vsebino dokazov je tako kot pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov ena od prvin pravice do kontradiktornega postopka.