CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00086252
ZPP člen 351, 351/2, 379/1. URS člen 22.
dopuščena revizija - varstvo potrošnikov - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - valutno tveganje - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - dobra vera - evropsko pravo - spremenjena sodna praksa - sodba presenečenja - pravica do izjave - ugoditev reviziji
Odločitev sodišča druge stopnje, da je obravnavana kreditna pogodba nična, je obremenjena s procesno kršitvijo. Ta procesna kršitev je bistvena, saj toženi stranki zaradi opustitve procesnih možnosti iz drugega odstavka 351. člena ZPP ni bila dana možnost, da se na spremenjeno sodno prakso, ki ji izpodbijana sodba sledi, odzove. Tako je bila prizadeta v pravici do izjave iz 22. člena Ustave Republike Slovenije.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367b, 367b/4, 367b/5, 367b/6.
nepopoln predlog - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - obrazložitev predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - pomembno pravno vprašanje - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Obravnavani predlog za dopustitev revizije zahtev, ki jih določa četrti odstavek 367.b člena ZPP, ne izpolnjuje. Obstoja sodne prakse, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnosti sodne prakse ne izkaže. Ne sklicuje se na nobeno odločbo višjega ali Vrhovnega sodišča. Pravzaprav niti ne zatrjuje, da bi šlo za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ali za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni (še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna), ali za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna (367.a člen ZPP). Tako sploh ne navede okoliščin, ki bi kazale na pomembnost postavljenih vprašanj, torej na pomembnost odločanja Vrhovnega sodišča z vidika doprinosa dopuščene revizije k razvoju sodne prakse ali enotni uporabi prava, ki presega pomen konkretne zadeve.
ZPP člen 8, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-15, 379. URS člen 23. SPZ člen 28, 43.
dopuščena revizija - pravica do izjave - celovita dokazna ocena - priposestvovanje - menjalna pogodba - pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestovanja - ugoditev reviziji
Tožnik je v pritožbi opozoril na razhajanje med zapisnikom in razlogi sodbe, pritožbeno sodišče pa ni zapisalo niti da očitanega nasprotja ni, niti se ni ukvarjalo z odpravo kršitve. S tem je tožnika prikrajšalo za vsebinski odgovor na njegovo pritožbo in kršilo njegovo pravico do pritožbe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - videz nepristranskosti sodišča - objektivna nepristranskost sodišča - višje sodišče - strokovni sodelavec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Okoliščina, da je dolžnik zaposlen kot strokovni sodelavec na višjem sodišču, ki bi moralo odločati o njegovih dveh pritožbah v izvršilni zadevi, je tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo višje sodišče, saj je bil dolžnik do nedavnega strokovni sodelavec prav na izvršilnem oddelku.
vezanost na kazensko sodbo - identično dejansko stanje - predhodno vprašanje - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali bi sodišče druge stopnje moralo pri izrečeni obveznosti sporočitve teksta tožene stranke, z vsebino in subjekti iz točke I. izreka sodbe, presojati tudi nadaljnje elemente odškodninskega delikta zaradi izključitve protipravnosti oz. nedopustnosti ravnanja tožene stranke?
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00085183
ZKP člen 524, 524/3, 525, 525/3.
začasni ekstradicijski pripor - mednarodna tiralica - postopek izročitve - pogoji za izročitev tujca - očitno neutemeljen predlog - doktrina prima facie - nedopustnost
Sodišče pri začasnem priporu ne presoja pogojev za izročitev in v tej fazi postopka ni relevantno, ali je na prvi pogled očitno, da izročitev ni dopustna. Edina izjema je, kadar že iz mednarodne tiralice izhaja, da izročitev osebe ne bo dovoljena, ker očitno niso podani pogoji za izročitev na podlagi Ustave, mednarodne pogodbe oziroma zakona, zaradi česar bi lahko bila v teh primerih odreditev začasnega pripora v nasprotju z njegovim namenom (na primer: očitno ne gre za ekstradibilno kaznivo dejanje, odsotnost dvojne kaznivosti).
stvarna pristojnost sodišča - denarna pomoč - socialni prejemek - socialno sodišče
Enkratna denarna pomoč pomeni socialni prejemek, katerega namen je reševati socialno varnost upravičenca (prim. 2. člen Pravilnika o dodeljevanju enkratne denarne pomoči v Občini Laško (Pravilnik)), pri tem pa je za priznanje pravice do takega prejemka odločilen premoženjski cenzus (prim. 5. člen Pravilnika). O takšnem prejemku na podlagi 5. b točke prvega odstavka 7. člena ZDSS-1 odloča socialno sodišče.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - videz nepristranskosti - sorodstveno razmerje - višje sodišče - ugoditev predlogu
Okoliščine, da je tožnik bratranec direktorice pristojnega višjega sodišča, ki opravlja naloge sodne uprave in posledično organizacijsko vpliva na delovanje celotnega sodišča ter sodeluje vsemi sodnicami in sodniki sodišča, ki jih je skupaj samo štirinajst, utemeljujejo prenos pristojnosti, saj bi sicer lahko bil prizadet videz nepristranskosti odločanja v konkretni zadevi.
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali sta nižji sodišči pravilno presodili kršitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju, glede na to, da preživljanka sama ni izrazila nezadovoljstva, ni grajala ravnanja preživljalke, ni uveljavljala pravic iz pogodbe in je odobravala prejeto oskrbo?
odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost države za delo sodišča - kvalificirana protipravnost - hišna preiskava - odredba preiskovalnega sodnika - obrazloženost sodne odločbe
To, da se je preiskovalni sodnik (le) skliceval na predlog državnega tožilca in zakonske pogoje, ki jih vsebuje ZKP, še ne pomeni, da je ravnal kvalificirano napačno. Sklicevanje na predlog državnega tožilca (dejansko stanje) in navajanje zakonskih določb (normativni del) izkazuje, da je preiskovalni sodnik opravil določeno presojo pogojev pred izdajo sodne odločbe ter da ni deloval arbitrarno.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku - višje sodišče - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da je pod pojem drug tehtni razlog mogoče subsumirati okoliščino, ko je na sodišču, pristojnem za odločanje, zaposlena stranka postopka. Okoliščina, da je druga predlagateljica sodnica na višjem sodišču, ki bi moralo odločati, je tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo višje sodišče, saj utegne povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja.
postulacijska sposobnost - laičen predlog - vloga, ki jo vloži stranka sama - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - pravniški državni izpit (PDI) - revizijski postopek - zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje
Postopek o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z vložitvijo predloga za dopustitev revizije je del revizijskega postopka. Zato za tak postopek za vrnitev v prejšnje stanje smiselno veljajo vsa procesna pravila, ki veljajo za revizijski postopek.
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je v okviru revizijskega postopka vložil tožnik, ki za to nima postulacijske sposobnosti. Če takšnemu predlogu ni priložen dokaz o izpolnjevanju pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP, sodišče vlogo zavrže (367.č člen ZPP).
dejansko in pravno stanje ob izdaji odločbe - regionalna pomoč - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
"Ali je Upravno sodišče RS glede na ugotovljeno dejansko stanje predmetne zadeve pravilno odločilo, da mora upravni organ v ponovnem postopku odločiti po (novem) veljavnem predpisu Uredbi o karti regionalne pomoči za obdobje 2022-2027 (Uradni list, št. 15/22) in ne po predpisu, veljavnem v času prvega odločanja, tj. Uredbi o karti regionalne pomoči za obdobje 2014-2021 (Uradni list, št. 103/13 in 173/20)?"