ZIS in KPGIT zgolj določata, da se napitnina deli med zaposlene, ne določata pa načina delitve. Glede ključa delitve ZIS napotuje na panožno kolektivno pogodbo, tj. KPGIT (četrti odstavek 91. člena ZIS), slednja pa le primeroma našteje kriterije, ki jih lahko delodajalci upoštevajo ob ureditvi tega vprašanja v podjetniških kolektivnih pogodbah oziroma splošnih aktih (tretji odstavek 73. člena KPGIT, ki se je uporabljala do 31. 12. 2024 oziroma drugi odstavek 75. člena KPGIT, ki se uporablja od 1. 1. 2025). Način delitve napitnine se tako določi v podjetniški kolektivni pogodbi, tožniku pa napitnina glede na Prilogo št. 5 PKP ne pripada.
Delodajalec odgovarja delavcu za škodo, ki mu je povzročena pri delu ali v zvezi z delom, oziroma za škodo, ki mu jo povzroči delodajalec s kršenjem pravic iz delovnega razmerja po splošnih pravilih civilnega prava (179. člena ZDR-1). Za nastanek odškodninske odgovornosti morajo biti izpolnjene vse predpostavke kumulativno, med drugim tudi protipravnost. Tožnik ni dokazal protipravnosti ravnanja toženke ne glede na ugotovljeno neskladnost ureditve načina delitve napitnin v Prilogi št. 5 PKP z ZIS in KPGIT.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00089797
ZPP člen 201, 201/1, 324, 324/4, 452, 453. ZCes-1 člen 15, 15/2, 20. OZ člen 171, 171/1. Pravilnik o zaporah na cestah (2016) člen 18, 18/1, 18/2, 21.
gospodarski spor majhne vrednosti - odškodninska odgovornost - materialna škoda na vozilu - prometna signalizacija - prometna oprema na cestah - začasna zapora prometa - trk vozila - stroški popravila - soprispevek oškodovanca - stranski intervenient - prekluzija v postopku v sporih majhne vrednosti - kontrola višine vozil
Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da postavitev podobne table za preverjanje višine, kot se uporablja za uvoze v garaže, na tako prometni cesti, kjer je bistveno večja gostota prometa in promet poteka bistveno hitreje kot pri uvozu posamičnega vozila v garažo, ni bila ustrezna. Pravilna je tudi presoja sodišča prve stopnje, da bi morala ob ustrezni skrbnosti tožena stranka glede na spremembo prometnega režima in gostoto prometa na zadevnem cestnem odseku predvideti, da bo prišlo do trkov višjih vozil v tablo za preverjanje višine, in zagotoviti ustrezno pričvrstitev oziroma namestitev table ali bolj primerno napravo za preverjanje višine vozil.
Oškodovanec lahko zahteva plačilo v višini ocenjenih stroškov popravila, še preden je bilo popravilo sploh izvedeno, in tudi v primeru, ko popravila sploh ne izvede ali ga ne izvede na konvencionalen način.
ZPP ne pozna dokaznega pravila, ki bi zapovedovalo, da je obseg in višino škode na vozilih dopustno dokazovati samo z izvedencem.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - izvedensko mnenje kot dokaz - intenziteta in trajanje strahu - strah za življenje - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti
Toženka v pritožbi izhaja iz napačnega izhodišča, da bi se sodišče prve stopnje moralo (v celoti in nekritično) opreti na izvedensko mnenje in mu brezpogojno slediti. Subsumpcija konkretnega dejanskega stanu pod materialnopravno normo in izrek pravne posledice je v sodnem postopku ustavnopravna pristojnost sodnika. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi kritično, skladno z načelom proste presoje dokazov, presodilo izvedensko mnenje ter pravilno sledilo njegovi vsebini v delih oziroma glede vprašanj, (i) o katerih so izvedenci lahko podali izvid in mnenje in, (ii) ki ne pomenijo subsumpcijskih zaključkov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00089882
OZ člen 165, 174, 335, 335/1, 335/2, 336, 336/1, 352, 352/1, 352/2. ZZVZZ člen 12, 12/3, 87. ZPP člen 311, 311/1, 337, 337/1, 355, 355/1. URS člen 23, 25.
uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja - obvezno zavarovanje - odškodninska terjatev - povrnitev škode - kdaj zapade odškodninska obveznost - zapadlost dajatve do konca glavne obravnave - bodoča škoda - povrnitev bodoče škode - sukcesivno nastajajoča škoda - prenehanje obveznosti - zastaranje - čas, ki je potreben za zastaranje - splošno pravilo - kdaj začne zastaranje teči - subjektivni zastaralni rok - dajatvena sodba - zmotna uporaba materialnega prava
Posebnost bodoče škode je, da jo je v določenih oblikah mogoče uspešno sodno uveljavljati že pred njenim (gotovim) nastankom. To med drugim velja tudi za premoženjsko škodo zaradi telesne poškodbe (174. člen OZ pomeni izjemo od sicer zahtevane zapadlosti terjatev do konca glavne obravnave po prvem odstavku 311. člena ZPP). Možnost rojstva tožbe pred nastankom bodoče škode je temeljni razlog, da je očitek neizvrševanja pravice, na katerem zastaranje temelji, v zvezi s to škodo sploh mogoč.
Na enakem izhodišču temeljijo rešitve sodne prakse glede kontinuirane oziroma sukcesivno nastajajoče bodoče škode, in sicer da (1) na začetek zastaranja ne vpliva dejstvo, da je škoda nastajala in se povečevala tudi v naslednjih letih; (2) začne zastaranje teči, ko tožnik zve za bodočo škodo in jo lahko uveljavlja; (3) je pravočasno sodno uveljavljanje prve sukcesivno nastajajoče škode pogoj za uveljavljanje nadaljnjih škod, saj pretrga zastaranje, po koncu pravdnega postopka pa začne znova teči zastaralni rok za naslednje istovrstne bodoče terjatve; (4) bi drugačna razlaga izigrala institut zastaranja, saj bi pomenila, da lahko oškodovanec kadarkoli uveljavlja odškodnino za vsako leto nastajajočo škodo ne glede na začetek njenega nastajanja. Za uporabo teh stališč pa ne zadošča le, da gre za bodočo škodo, ki (bo) nastaja(la) sukcesivno, temveč predvsem tudi, da je tožeča stranka v določenem trenutku (ob začetku zastaralnega roka) lahko sklepala o takšni njeni naravi in da jo zato lahko uspešno uveljavlja kot bodočo škodo s sukcesivnim iztoževanjem. Če tožeča stranka ob takratnem stanju stvari ni mogla računati, da bo z zahtevkom uspela, ji ni mogoče očitati neizvrševanja pravice, na katerem temelji zastaranje.
Možnost za uspeh z odškodninskim zahtevkom je odvisna predvsem od obstoja škode in okoliščin, pod katerimi določen subjekt odgovarja za povračilo škode. Položaj Zavoda pri uveljavljanju škode iz 87. člena ZZVZZ je specifičen, saj gre za škodo, povzročeno Zavodu. Za ugotovitev odškodnine zato niso pomembni le zneski, ki jih Zavod izplačuje v breme zdravstvene blagajne, temveč predvsem tudi okoliščine, ki utemeljujejo opustitveni očitek delodajalcu v razmerju do delavca (zavarovanca), ki naj bi bil vzročno povezan z njegovo poškodbo. Zavod glede obstoja teh okoliščin že po naravi stvari ni v enakem spoznavnem položaju kot zavarovanec, ki naj bi se zaradi delodajalčeve opustitve poškodoval. Kdaj in kako se bo lahko z relevantnimi dejstvi seznanil, je odvisno od (zatrjevanih in dokazanih) okoliščin konkretnega primera.
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 965, 965/1. ZPP člen 286b, 286b/1, 337, 337/1.
odškodnina - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - padec na mokrih tleh - gostinski lokal - vzrok padca in zdrsa - snežne razmere - mokra in spolzka tla - protipravnost (nedopustnost ravnanja) - čiščenje pohodne površine - opozorilne table za nevarnost - varnost gostov - pazljivost oškodovanca - običajna skrbnost povprečnega človeka - nesrečno naključje - nepazljivost oškodovanca - predlog za izvedbo dokazov - zavrnitev izvedbe dokaza
Tožnik je vedel, da zunaj sneži, lokal je poznal, saj je bil v njem reden gost. Ob vstopu na zunanjo teraso se je zato od njega kot povprečno, običajno skrbnega človeka pričakovalo, da se bo zavedal možnosti, da je terasa spolzka, ter da bo temu prilagodil način hoje in se gibal s povečano previdnostjo.
Izhodiščno je trditveno (in posledično dokazno) breme vedno na tožniku, glede na procesno aktivnost strank pa se lahko tekom postopka spreminja ter prenaša. Zaradi sklepčne, čeprav skope obrambe obeh toženk se je po vložitvi obeh odgovorov glede obeh toženk to breme zopet vrnilo k tožniku.
Iz tožnikovih tožbenih navedb ne izhaja zanikanje dejstev, ki jih je prva toženka navedla v svojem odgovoru. Navedba, da je toženka vozila odpadni material na tožnikovo nepremičnino, ne vsebuje zanikanja navedbe toženke, da je tako ravnala izključno po izrecnem naročilu tožnika in v prepričanju, da ima za to potrebna dovoljenja.
Drži, da prva toženka za svoje navedbe ni predlagala dokazov. Vendar bi bilo to pomembno šele v trenutku, ko bi bile njene trditve prerekanje, torej sporne, in bi kot take terjale dokazovanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00089262
OZ člen 352, 352/1, 360. ZPP člen 337, 337/1.
odškodninska terjatev - zastaranje odškodninske terjatve - zadržanje zastaranja - nepremagljive ovire - pritožbena novota - splošno znana dejstva - epidemija - trditveno breme - začetek teka zastaralnega roka - trenutek nastanka škode - pretrganje zastaranja - odprava disciplinske odločbe - obstoj protipravnosti
Zatrjevati je treba tudi splošno znana dejstva, ker sme sodišče skladno z razpravnim načelom upoštevati le tisto, kar je zatrjevala ena ali druga stranka. Tožnik bi moral na prvi stopnji zatrjevati konkretna življenjska dejstva, ki se prilegajo kateremu od abstraktnih dejanskih stanov zadržanja zastaranja.
Na tek zastaralnega roka ne vpliva odločitev o protipravnosti oziroma pravnomočnost odločitve o odškodninskem temelju. Sodišče prve stopnje je postopalo pravilno, ko je najprej ugotovilo, kdaj je tožnik lahko uveljavljal svojo odškodninsko terjatev in kot začetka teka zastaralnega roka ni štelo datuma pravnomočnosti sodb, s katerima sta bila sklepa o disciplinski sankciji razveljavljena.
CESTE IN CESTNI PROMET - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00088811
OZ člen 172, 172/1, 299, 299/2. ZCes-1 člen 15, 15/1, 15/2, 16, 16/1, 20, 20/1.
odškodninska odgovornost države - državna cesta - vzdrževanje državnih cest - prometna signalizacija - prometna nezgoda - vzrok prometne nesreče - dopolnilne table - hitrost vožnje - vzročna zveza - ratio legis vzročnost - pripombe strank na izvedensko mnenje - običajni pogrebni stroški - zamudne obresti - stroški za pogreb
Namen predpisov o vzdrževanju cest in opremljanju cest s prometno signalizacijo je v zagotovitvi varnosti prometa in preprečitvi prometnih nezgod. Če tisti, ki je dolžan izvrševati te predpise, to opusti ter ob tem nastane škodna posledica takšnega tipa, ki jo skušajo prav ti predpisi preprečiti, tedaj se njegovi opustitvi pripiše pravno relevantni vzrok nastanka škodne posledice.
Če sodišče oceni, da pripombe stranke na izdelano izvedensko mnenje niso takšne, da bi bilo treba od izvedenca zahtevati njegova dodatna pojasnila (ker ne vzbujajo dvoma v jasnost, pravilnost in popolnost izvedenskega mnenja), sodišče ni dolžno zahtevati dopolnitve izvedenskega mnenja. Iz obrazložitve sodbe pa mora izhajati opredelitev do tistih strankinih pripomb, ki so za odločitev bistvenega pomena.
Do povrnitve stroškov za pogreb je upravičen tisti, ki je te stroške plačal, pri čemer krog upravičencev do povrnitve stroškov pogreba z zakonom ni omejen na osebe, ki imajo položaj pokojnikovega bližnjega. Sodišče prve stopnje je utemeljeno priznalo stroške prevoza pokojnika v državo pogreba, ki je država pokojnikovega stalnega prebivališča, kjer prebiva tudi njegova družina.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00089296
URS člen 153. OZ člen 6, 6/2. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-30, 2/1-40, 16, 16/2, 59, 66. ZG člen 5,17. ZPP člen 7, 7/2, 252, 252/2, 337, 337/1, 339, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. Pravilnik o rednem vzdrževanju javnih cest (2016) člen 18, 18/1, 18/2.
odgovornost za škodni dogodek - padec drevesa na vozilo - lokalna cesta - ogrožanje prometa na cesti - varovani pas lokalne ceste - zasebno zemljišče - vzdrževanje in urejanje lokalnih cest - odškodninska odgovornost lokalne skupnosti - škoda zaradi v neurju podrtega drevesa - pričakovan dogodek - dolžnost vzdrževanja - ugovor pasivne legitimacije - kršitev načela skrbnosti dobrega strokovnjaka - dokazovanje z izvedencem - prekoračitev trditvene podlage tožbe - nedopustne pritožbene novote
V obravnavanem primeru je bilo predmetno drevo visoko 16 do 18 metrov in je lahko padlo na lokalno cesto, četudi je ležalo 11,05 m od roba lokalne ceste oziroma 1,05 metra izven njenega 10 metrskega varovalnega pasu ter je tako nedvomno ogrožalo tudi lokalno cesto in promet na njej, zaradi česar bi tretje toženka morala poskrbeti za njegovo odstranitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00088803
OZ člen 82, 120, 943, 943/1,. ZPP člen 154, 154/3.
prometna nesreča - nalet srnjaka - kasko avtomobilsko zavarovanje - splošni pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska - stroški popravila - izvedenec - povrnitev stroškov popravila - stroški za delo sodnega izvedenca - povrnitev pravdnih stroškov tožniku - načelo uspeha - sorazmerno majhen uspeh
Splošni pogoj zavarovalnice določa, da zavarovalnica "ne povrne stroškov popravila, ki so posledica izboljšave ali izpopolnitve vozila (pridobitev na vrednosti)." To, posebej v razumevanju povprečnega potrošnika, ne daje podlage za to, da se od stroškov popravila, ki so posledica zavarovanega škodnega dogodka samega po sebi, odšteje stroške hipotetične (fiktivne) sanacije predhodnih "sledi oplaženja in manjših deformacij," ki se jih lastnik ni odločil sanirati, ker je avto lahko kljub temu uporabljal.
BANČNO JAVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00089165
ZPlaSS člen 118, 118/2, 119, 119/3, 119/4, 119/4-1, 120, 120/1, 120/2, 129, 129/1, 129/2. ZPP člen 215.
odgovornost ponudnika plačilnih storitev za neodobreno plačilno transakcijo - odškodninska odgovornost bank - huda malomarnost oškodovanca - uporaba plačilne kartice - obrnjeno dokazno breme - objektivna odgovornost - prevara - povrnitev neodobrene plačilne transakcije - pravilo o dokaznem bremenu
Pravilna je presoja sodišča, da je toženka dokazala, da pri izvršitvi plačilnih transakcij, ki jih je avtoriziral tožnik, ni obstajala tehnična okvara ali druga napaka v smislu (nedovoljenega) posega v POS terminal.
Tožnik ni preveril zneska na POS terminalu, niti se ni ob trgovčevem predočenju prve, posebej pa druge zavrnjene transakcije, z vpogledom na POS ekran prepričal o zavrnitvi transakcije ali pridobil izpiska zavrnitve. Tako ravnanje predstavlja hudo malomarno ravnanje uporabnika plačilnih storitev.
denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - krivdna odškodninska odgovornost - žaljiva izjava - vprašanje žaljivosti izjave - objektivno žaljivo ravnanje - izjava v drugem pravdnem postopku - izjava, dana v kazenskem postopku - pravica do sodnega varstva - svoboda izražanja
Svoboda izražanja je bistvenega pomena za učinkovito uveljavljanje pravice do poštenega sojenja. V sodnih postopkih morajo stranke imeti možnost, da predstavijo svoje videnje spora na svoj način, kakor so ga same doživele, četudi pri tem uporabijo opise, stališča in argumente, ki so za drugo stran nesprejemljivi in kot taki (subjektivno) žaljivi.
Dejstvo, da kazenski in pravdni postopek nista imela neugodnega izida za (tukajšnjega) tožnika, samo po sebi še ne pomeni, da so bile navedbe toženca v teh postopkih neresnične in žaljive. Enačenje zavržene kazenske ovadbe s krivo ovadbo in umaknjene tožbe z izmišljeno (šikanozno) tožbo je neustrezno. Vsaka zavržena kazenska ovadba namreč še ne pomeni krive ovadbe niti vsak umik tožbe še ne kaže na to, da tožba ni imela nobene dejanske in pravne podlage (nasprotna razlaga bi pomenila izvotlitev ustavne pravice do sodnega varstva). Protipravnost ravnanja je podana le tedaj, ko je prišlo do (namerne) zlorabe pravice do sodnega varstva.
Ključni pritožbeni očitek, da naj toženka ne bi bila zemljiškoknjižna lastnica, da ne gre za dejstvo in da je ta trditev v nasprotju s predloženimi dokazi, ne drži. Lastnik je preprost pravni pojem, ki je kot tak v splošni, vsakdanji uporabi v pomenu opisa dejstev. Prevladujoče stališče pravne teorije je, da mora sodišče take tožbene navedbe sprejeti kot dejanske trditve.
odškodnina zaradi opustitve ukrepov iz varstva pri delu - vmesna sodba v odškodninskem sporu - odločitev po temelju - temelj odškodninske odgovornosti - obstoj nepremoženjske škode - poškodba pri padcu po stopnicah - zdrs na stopnicah - drsnost stopnic - tek - mnenje izvedenca za varstvo pri delu - formalne zahteve - neobvezni standard - popravilo in vzdrževanje stopnic - stanje pred škodnim dogodkom - dejavniki tveganja - zavod za prestajanje kazni zapora - naloge pravosodnih policistov - nujnost ukrepa - odgovornost delodajalca za varne pogoje dela - zagotavljanje varnih delovnih pogojev - razumni ukrepi za zmanjšanje škode - pričakovan dogodek - predvidljiva škoda - objektivna predvidljivost - opustitev potrebne skrbnosti zavarovanca - opustitev izvajanja ukrepov za zagotavljanje varstva pri delu - pravilna dokazna ocena - dokazna ocena izpovedi prič - soprispevek oškodovanca k nastanku škode - nesrečno naključje
Bistveno pri zadevi je, da je tožnik po stopnicah hitel. Hitel (tekel) pa je z utemeljenim razlogom, ki mu ga nikakor ni mogoče šteti v škodo. Kot paznik se je odzval na alarm, kar je nujna, urgentna situacija, na katero je treba reagirati kakor hitro je mogoče. Ker je to v zaporu pričakovani riziko, je treba računati, da se po stopnicah tudi teče, čemur sicer, kot je poudaril tudi izvedenec, stopnice niso namenjene. Mnenje izvedenca, da zaščitni trakovi na predmetnih stopnicah v zaporu svoje funkcije niso opravljali, se tako izkaže za utemeljeno, pravilno. Morali bi biti nameščeni tako, da ne bi omogočali zdrsa, če nekdo po njih teče. Zaščitene bi morale biti torej celo nadpovprečno, torej bolj kot sicer vsake druge stopnice, denimo v stanovanjskem bloku.
odškodninska odgovornost Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - predpostavke odškodninske odgovornosti - izključitev protipravnosti - samovoljno ravnanje
Morebitne napake v postopku, pri presoji dokazov in pri uporabi materialnega prava, ki so odpravljive v postopku s pravnimi sredstvi, same zase ne pomenijo protipravnega ravnanja. V tej zadevi nikakor ni šlo za samovoljno, nezakonito oz. arbitrarno ravnanje toženca oziroma pri njem zaposlenih delavcev in so torej s tem v zvezi pritožbene navedbe o protipravnem ravnanju toženca neutemeljene.
OZ člen 131, 131/1, 165, 288, 299. ZPP člen 14. KZ-1 člen 20, 20/2, 54, 228, 228/1.
denarna odškodnina za premoženjsko škodo - vezanost civilnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - škoda zaradi kaznivega dejanja - zamuda s plačilom - delno plačilo odškodnine - pravilo o vračunavanju - zapadlost odškodninske obveznosti - obstoj protipravnosti - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - identično dejansko stanje - kaznivo dejanje poslovne goljufije
Zaradi vezanosti pravdnega sodišča na obsodilno kazensko sodbo, sodba pravdnega sodišča glede obstoja civilnopravne odgovornosti ne sme vsebovati ugotovitev, ki bi bile v nasprotju s tistimi ugotovitvami, ki so tvorile podlago za izdajo obsodilne kazenske sodbe; pravdno sodišče lahko drugače ugotovi le dejstva, od katerih ni bila odvisna odločitev o kvalifikaciji in obstoju kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti.
DENACIONALIZACIJA - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00088791
ZIKS člen 145, 145/1, 145/3, 145a. ZDen člen 80, 80/3. ZPP člen 190, 190/1, 190/2. ZNP člen 20, 20/1, 37.
zaplemba premoženja - razveljavitev kazni zaplembe premoženja - komanditna družba - delež v družbi - cesijska pogodba - relevančna in irelevančna teorija - dednopravna pogodba - vrnitev zaplenjenih nepremičnin - denacionalizacija - vrednost odvzetega podjetja
Namen vračanja premoženja po ZIKS in ZDen je poprava krivic obsojencem, zato se premoženje vrača njim ali njihovim dedičem. Ker 145. člen ZIKS določa, da se v primeru, če je kazen zaplembe premoženja razveljavljena, zaplenjeno premoženje vrne obsojencu oziroma njegovim dedičem, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za izročitev premoženja prevzemniku terjatve in ga je vrnilo pokojnemu obsojencu, torej v njegovo zapuščino.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00088871
ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 164, 167, 167/1, 179, 186, 186/1.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina za premoženjsko škodo - odškodnina za tujo pomoč - renta za tujo pomoč - izvršljivost izreka - izrek sam s seboj v nasprotju - stroški postopka - načelo uspeha v odškodninski pravdi
Natančnega števila ur, ki jih tožnikova žena posveti nudenju pomoči tožniku - paraplegiku, ni mogoče ugotoviti (nenazadnje pa obseg pomoči tudi dnevno precej variira), se pa tudi pritožbeno sodišče strinja z oceno sodišča prve stopnje, da je obseg potrebne pomoči v povprečju 4 ure dnevno. Tak obseg tuje pomoči je bil v povsem primerljivih zadevah že večkrat ugotovljen v sodni praksi.
Tožnik je imel v primerjavi s toženkama stroške zaradi strokovnega zastopanja po odvetniku (ki jih prva toženka ni imela) ter je pokril stroške za plačilo izvedencev, ki toženk niso bremenili. Odločitev, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka, tako bistveno bolj obremenjuje tožnika in ne odraža enakega uspeha pravdnih strank.
odškodninska odgovornost delodajalca - protipravno ravnanje delodajalca - poškodba delavca - padec delavca - padec pod tušem - čiščenje prostorov - opustitev čiščenja - postopek čiščenja - standard povprečno skrbnega človeka - pravila stroke - varstvo pri delu
Glede uporabe tušev delavcev ni treba dodatno izobraževati niti kontrolirati, saj gre za običajne zadeve in je bil tožnik tudi za uporabo tuš kabine izobražen že v okviru splošnega izobraževanja o varstvu pri delu. Da mora vsak za seboj očistiti tuš kabino, pa sodi v osnovno higieno. Zato tožnik s sklicevanjem na nepoučenost delavcev o pravilni uporabi tuš kabin in na opustitev kontrole ne more uspeti.
sodna pristojnost - kraj nastanka škode - nepremoženjska škoda - mednarodno pravo - pristojnost v sporu z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča spori iz razmerij med starši in otroki
Škodna posledica tega škodnega dejanja je neizvajanje starševske skrbi v obliki neizvajanja stikov z otrokoma v Bosni in Hercegovini. Ta je nastala na ozemlju Bosne in Hercegovine. Tu je prišlo do neposrednega vpliva na zavarovano dobrino oziroma škodnega delovanja na oškodovanca, saj se stiki tu niso izvajali, pa bi se morali. Dejstvo, da tožnik duševne bolečine zaradi tega trpi v Sloveniji, ne zadošča za sklepanje o pristojnosti slovenskega sodišča.