• Najdi
  • 1
  • od 50
  • >
  • >>
  • 1.
    VSMB Sodba I Cp 619/2026
    6.10.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSMB00098062
    OZ člen 6, 10, 131, 147, 147/1, 180, 239, 247. ZPP člen 8, 213, 214, 214/1, 285, 287, 287/2. Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva člen 24.
    denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - dom upokojencev - odškodninska odgovornost - obstoj protipravnosti - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - prosta dokazna ocena

    Sodišče druge stopnje glede pravne podlage obravnavanega spora pojasnjuje, da ima pravno razmerje med stanovalcem in domom starostnikov, ki temelji na sklenjeni pogodbi o oskrbi, dvojno naravo. Ker gre za civilnopravno pogodbeno razmerje, izvajalec institucionalnega varstva za morebitno škodo odgovarja po pravilih poslovne (pogodbene) odškodninske odgovornosti (239. člen OZ), pri čemer se za ravnanje njegovih zaposlenih uporablja standard odgovornosti za izpolnitvene pomočnike (247. člen OZ). Vendar pa obstoj pogodbenega razmerja ne izključuje splošne prepovedi povzročanja škode (10. člen OZ). Zato je treba očitke o opustitvi dolžnega nadzora zaposlenih in nepravilnostih doma pri namestitvi oskrbovanca presojati tudi v luči splošne deliktne odgovornosti (131. člen v zvezi s prvim odstavkom 147. člena OZ).

  • 2.
    VSLJ Sodba II Cp 896/2025
    1.10.2026
    ZAVAROVALNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSLJ00097476
    ZOZP člen 7. ZPP člen 8, 215.
    izguba zavarovalnih pravic - zapustitev kraja škodnega dogodka - dokazi in dokazovanje - trditveno in dokazno breme - prometna nesreča - regresni zahtevek - zavarovalnica - zavarovalna pogodba

    Zavarovalnica je trdila in s pričami in policijskim zapisnikom dokazala, da je toženec zavestno in hote zapustil kraj dogodka. Toženec s svojim zaslišanjem ni uspel prepričati sodišča, da zaradi posledic prometne nezgode ni zmogel zavestno oblikovati svoje volje za pobeg.

  • 3.
    VSLJ Sodba II Cp 1291/2025
    30.9.2026
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSLJ00097481
    OZ člen 10, 131, 149.
    padec - mokra in spolzka tla - padec na mokrih stopnicah - odgovornost upravljalca plaže - objektivna odgovornost - subjektivna odgovornost - čiščenje - zaščitni ukrepi

    Pritožbeno sodišče ocenjuje, da bi bilo pretirano in neživljenjsko, če bi od upravljavca plaže zahtevali, da bi s stopnic alge odstranjeval tako pogosto, da te sploh nikoli ne bi bile zdrsljive, in sicer če je nameščena ograja, ki take zdrse lahko dobro prepreči. Taka obveznost poleg namestitve varovalne ograje bi pomenila pretirano breme za upravljavce vseh obalnih površin, ki imajo urejen dostop do morja. Zavrniti je torej treba očitek, da če bi hotel čistil alge, ne bi padel, četudi se ne bi držal za ograjo, ker velja ravno obratno.

  • 4.
    VDSS Sodba Pdp 311/2026
    23.9.2026
    DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VDSS00097702
    OZ člen 164, 164/1, 164/4, 169. ZDR-1 člen 177, 177/1. ZPP člen 154, 154/2.
    pobotni ugovor - povrnitev premoženjske škode - premoženjska škoda - izplačilo odškodnine - pobotanje terjatev - totalna škoda - pravica do popolne odškodnine - odškodninska odgovornost delavca - odmera denarne odškodnine - odmera pravdnih stroškov

    Tožnica ima kot oškodovanka v skladu s 169. členom OZ pravico do popolne odškodnine, kar pomeni, da zaradi utrpele škode ne sme biti prikrajšana, hkrati pa se z odškodnino ne sme obogatiti. Njen premoženjski položaj mora postati takšen, kakršen je bil pred škodnim dogodkom. Prav iz navedenega razumljivo izhaja stališče, da odškodnina v višini stroškov popravila vozila ne sme preseči vrednosti samega vozila, kar za konkretni primer pomeni, da tožnica ni upravičena do plačila stroškov (nerentabilnega) popravila (ki ga ni izvedela), pač pa ji pripada odškodnina v znesku, ki ustreza vrednosti istovrstnega vozila, zmanjšani za vrednost rešenih delov. Takšna odškodnina je odraz načela popolne odškodnine.

  • 5.
    VDSS Sodba Pdp 170/2026
    23.9.2026
    DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VDSS00097954
    ZPP člen 154, 154/1, 318, 318/1, 337, 337/3, 338, 338/2. ZDR-1 člen 33, 37, 177, 177/1. OZ člen 299, 378, 378/1.
    individualizacija zahtevka - izplačilo odškodnine - huda malomarnost delavca - plačilo zakonskih zamudnih obresti - povračilo stroškov postopka - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi - škoda, ki jo povzroči delavec na delu ali v zvezi z delom - povračilo škode - elementi odškodninske odgovornosti

    Tožnica svoj zahtevek utemeljuje s trditvami, da ji je toženec, zaposlen na delovnem mestu "voznik tovornega vozila nad 3500 kg največje skupne dovoljene mase", tekom delovnega razmerja povzročil škodo na tovornem vozilu, ki ga je uporabljal le on, kar izključuje možnost, da bi vozilo poškodoval kak drug delavec. Pri tem tožnica škodo natančno opiše in konkretizira njeno višino, kot je to natančno povzelo že sodišče prve stopnje v 1. in 8. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, zato pritožbeno sodišče tega ne ponavlja. Tožnica je tudi časovno opredelila, kdaj je ugotovila nastalo škodo. Navedeno po presoji pritožbenega sodišča omogoča zadostno individualizacijo življenjskega primera.

  • 6.
    VSMB Sodba I Cp 860/2026
    22.9.2026
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSMB00097999
    URS člen 14. OZ člen 174.
    denarna renta - tuja pomoč in nega - tek zakonskih zamudnih obresti

    Stvar oškodovanca je kako si bo pomoč zagotovil, organiziral in kdo mu jo bo nudil. Nudenje pomoči oškodovancu je, torej način popravljanja škode. Škode, ki je pravno priznana, pa nihče ni dolžan popravljati na svoje stroške oziroma brezplačno. Tudi zakonec ne. Nasprotno stališče bi namreč pomenilo, da je obravnavana odškodnina odvisna od družinskega statusa oškodovanca, kar pa z vidika enakosti pred zakonom ni sprejemljivo (14. člen Ustave Republike Slovenije).

  • 7.
    VSLJ Sodba I Cp 601/2025
    17.9.2026
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSLJ00097097
    OZ člen 179.
    denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - načelo individualizacija višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odmere odškodnine - premoženjska škoda iz naslova tuje pomoči

    Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.

  • 8.
    VDSS Sodba Pdp 319/2026
    16.9.2026
    DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VDSS00097696
    ZDR-1 člen 35, 179. OZ člen 131, 131/1, 171, 171/1. ZVZD-1 člen 12. ZPP člen 154, 154/2, 155, 165, 165/2, 358, 358/1, 358/1-5. ZDSS-1 člen 38, 38/1. ZST-1 člen 3, 3/2.
    ustrezna skrbnost - nesreča pri delu - izplačilo odškodnine - odškodninska odgovornost delodajalca - soprispevek delavca - soprispevek delavca k škodnemu dogodku - nevarna stvar - varno delo - povračilo stroškov postopka - varnost in zdravje pri delu - duševne bolečine zaradi skaženosti - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem

    Pritožbeno sodišče se strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da je tožnica k nastanku škode prispevala v višini 30 %.

    Tožnica utemeljeno izpodbija višino prisojene odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti. Sodišče prve stopnje je tožnici prisodilo 1.000,00 EUR (0,6-kratnik povprečne mesečne plače) od zahtevanih 3.000,00 EUR (kar bi predstavljalo 1,8-kratnik povprečne mesečne neto plače), višine priznane odškodnine pa ni primerjalo s podobnimi primeri. Ugotovilo je, da je pri tožnici podana skaženost v obliki amputacije skoraj celotnega zadnjega členka desnega sredinca in vrška desnega kazalca. Upoštevalo je, da je estetska prizadetost zelo opazna, saj gre za roko, ki se uporablja pri vsakdanji komunikaciji. Tožnica je povedala, da jo izgled prstov moti, čeprav se je na to že navadila. Glede na odškodnino v primerljivih zadevah, kjer je prav tako prišlo do amputacije dela enega prsta in je bila prisojena odškodnina v višini vsaj 1-kratnika povprečne mesečne neto plače (VSC Cp 589/99, II Ips 404/2004) oziroma v primeru delne amputacije dveh prstov v višini 2,56-kratnika povprečne mesečne neto plače (II Ips 170/2005), pritožbeno sodišče ocenjuje, da pravična in primerna odškodnina za duševne bolečine zaradi skaženosti znaša 3.000,00 EUR (1,8‑kratnik povprečne mesečne neto plače).

  • 9.
    VDSS Sklep Pdp 308/2026
    16.9.2026
    DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VDSS00097707
    OZ člen 131, 131/1, 131/2, 171, 171/1, 179, 179/1. ZDR-1 člen 35, 45. ZVZD-1 člen 10, 82, 82/2. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (2004) člen 4, 8, 37, 40. ZPP člen 286, 286/3, 347, 355.
    plačilo odškodnine - oseba, odgovorna za varnost in zdravje pri delu - varnost in zdravje pri delu - krivdna odškodninska odgovornost delodajalca - soprispevek delavca - objektivna odškodninska odgovornost - deljena odgovornost - nevarna stvar - nevarna dejavnost - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in nepravilna uporaba materialnega prava

    Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil vzrok poškodbe tožnika zdrs vilice na viličarju (pri širjenju vilic), in pravilno štelo, da je do navedenega zdrsa prišlo, ker na eni strani nosilca vilic ni bilo varovala, ki preprečuje zdrs vilic. Kljub takšni ugotovitvi (protipravnega ravnanja toženke, kot pravilno opozarja tožnik v pritožbi, saj viličar ni bil brezhiben) je presodilo (zmotno), da krivdna odgovornost toženke za škodo ni podana, saj je bil tožnik dolžan pred začetkom dela vizualno preveriti nameščenost in brezhibnost varovala, česar ni storil.

    Ugotovitev, da je tožnik opustil obveznost preverbe nameščenosti in brezhibnosti varovala, je kvečjemu lahko podlaga za uporabo 171. člena OZ, ki ureja deljeno odgovornost in v prvem odstavku določa, da ima oškodovanec, ki je sam prispeval k nastanku škode ali povzročil, da je bila škoda večja, kot bi bila sicer, pravico samo do sorazmerno zmanjšane odškodnine, kot pravilno opozarja tožnik v pritožbi, ne pa okoliščina, ki bi v celoti izključila odgovornost toženke.

  • 10.
    VSLJ Sodba II Cp 1087/2025
    10.9.2026
    ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSLJ00097132
    OZ člen 120, 121.
    obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) - splošni pogoji zavarovanja AO plus - pogodbeno zavarovanje odgovornosti - neposlovna škoda zaradi prometne nesreče

    Pritožbeno sodišče glede na navedeno zaključuje, da pojem prometne nesreče, pri kateri je prišlo pri vožnji v prometu do prevrnitve motorja, pod katerim je bil voznik ukleščen, zajema tudi prizadevanja voznika, da se iz takšnega položaja reši in je pri tem nastalo škodo potrebno obravnavati kot škodo pri vožnji, za katero odgovarja toženka. Zato je njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje na podlagi 353. člena ZPP.

  • 11.
    VDSS Sodba Pdp 256/2026
    9.9.2026
    DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VDSS00097844
    ZPP člen 8, 102, 213, 214, 214/3, 286, 286/1, 337, 337/1.
    izplačilo odškodnine - nesreča pri delu - krivdna odškodninska odgovornost delodajalca - odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odškodninska odgovornost delodajalca - varnost in zdravje pri delu - soprispevek delavca k škodnemu dogodku - dokazna ocena - prosta presoja dokazov

    Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je tožnik od toženke prejel primerno delovno obuvalo - gumijaste škornje, ki jih v času poškodbe po lastni odločitvi ni uporabljal. Ker je do zdrsa in padca prišlo prav zaradi tožnikove izbire neprimerne obutve, je štelo, da je tožnik sam odgovoren za nastanek škodne posledice, ne pa toženka, ki mu je uporabo primerne obutve omogočila, saj mu je to obutev zagotovila. Odgovornost slednje tudi ni objektivna, ker delo čistilca ne pomeni opravljanja nevarne dejavnosti.

    Vse navedeno je ustrezno presodilo v povezavi z drugimi izvedenimi dokazi, na podlagi katerih je dovolj zanesljivo ugotovilo, da so bili tožniku pred škodnim dogodkom zagotovljeni in izročeni ustrezni delovni škornji, ki pa jih v času škodnega dogodka nesporno ni nosil. Po vsem pojasnjenem sodišče druge stopnje prvostopenjsko dokazno oceno sprejema kot ustrezno in prepričljivo ter skladno z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je na njeni podlagi pravilno in dovolj popolno ugotovilo pravno relevantno dejansko stanje in glede na ugotovljeno dejansko stanje sprejelo materialnopravno pravilen zaključek.

  • 12.
    VDSS Sodba Pdp 289/2026
    9.9.2026
    DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VDSS00097741
    ZZZPB člen 6b, 6b/3. ZUJF člen 130c, 130c/1. ZPP člen 2, 212. OZ člen 131. ZDR-1 člen 177, 177/1, 211, 211/7.
    študentsko delo - nevestno delo - odškodninska odgovornost delavca - dogovor o plačilu - študentska napotnica - pravica do dogovorjenega plačila - pobotni ugovor

    Tudi če bi bil dogovor o plačilu glede na dosežen promet ničen, ker iz študentskih napotnic izhaja, da bosta tožnika plačana glede na dogovorjeno urno postavko, to ne pomeni, da toženka tožnikoma ni dolžna plačati za opravljeno delo. Pri tem velja izpostaviti, da iz 6.b člena ZZZPB izhaja le, da se lahko študentsko delo opravlja in plača le na podlagi napotnice zavoda ali pooblaščene organizacije, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom, ne pa tudi, kako mora biti dogovorjeno plačilo za opravljeno delo. Čeprav bi tožnikoma morebiti glede na opravljeno število ur študentskega dela v vtoževanem obdobju pripadalo višje plačilo, kot sta ga zahtevala, je sodišče vezano na postavljeni zahtevek (2. člen ZPP), toženka pa se ne more ogniti plačilu za opravljeno delo s sklicevanjem, da je dogovor o plačilu po deležu od doseženega prometa neustrezen, zaradi česar ni dolžna plačati ničesar za opravljeno študentsko delo.

  • 13.
    VSMB Sodba II Cp 552/2026
    8.9.2026
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSMB00097877
    OZ člen 131, 179. URS člen 34.
    zamudna sodba - načelo individualizacija višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti - osebna varnost

    Dejstvo, da se je po škodnem dogodku izogibal določenim krajem in je imel motnje spanja ter trajnejši občutek ogroženosti, sploh ob nenadnih zvokih ter približevanju neznanih oseb, kot je podrobno zatrjeval že v tožbi, namreč kaže na to, da je ravnanje toženca tudi sicer pomembneje poseglo v duševno integriteto tožnika. Duševno trpljenje tožnika, ko se je bal za osebno varnost, ki je tudi ustavno varovana osebnostna pravica (34. člen URS), se je intenzivneje odražalo predvsem v obdobju prvih štirinajst dni po škodnem dogodku, nato pa je postopoma pojenjalo, tako da je tesnobnost dva meseca po napadu izzvenela.

  • 14.
    VDSS Sodba Pdp 143/2026
    8.9.2026
    DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VDSS00098032
    ZPP člen 7, 212. OZ člen 131, 131/1, 131/2. ZPP člen 165, 165/2, 154, 154/1, 155, 180, 180/3, 347, 347/2, 358, 358/1, 358/1-1.
    vzročna zveza - nedokazana pravno relevantna vzročna zveza med opustitvami in škodo - plačilo odškodnine - poškodba na delu - soprispevek delavca k škodnemu dogodku - poškodba na delovišču - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - stranska intervencija - prekoračitev trditvene podlage - objektivna in krivdna odgovornost delodajalca - varnost in zdravje pri delu - potrebni stroški postopka - povračilo stroškov postopka - stroški intervenienta - nevarna dejavnost

    Pogoj za odškodninsko odgovornost toženke je tudi, da mora obstajati vzročna zveza med ugotovljenim opustitvenim ravnanjem in škodo, ki je nastala tožniku. Vzročna zveza med določenim opustitvenim ravnanjem in nastalo škodo je podana v primeru, če bi siceršnje izpolnjevanje predpisane dolžnosti oziroma predpisanega ravnanja preprečilo nastanek škode. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je podana tudi ta predpostavka odškodninske odgovornosti. Glede na povzeto mnenje izvedenca je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da so formalnosti v smislu neopravljenega strokovnega izpita in vloge delovodje oziroma opustitev vsakršnega nadzora v vzročni zvezi z nastalo škodo. To pa pomeni, da v konkretnem primeru organizacijske opustitve glede izvajanja ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu tožnika (nadzor, določitev odgovornega vodje del oziroma koordinatorja za varstvo pri delu, izdelava varnostnega načrta ...) niso vzročno povezane s škodo, ki mu je nastala.

  • 15.
    VSMB Sodba II Cp 213/2026
    2.9.2026
    ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSMB00097384
    OZ člen 164, 164/3, 164/4, 169. ZPP člen 151, 153, 154, 155.
    premoženjska škoda - vrnitev v prejšnje stanje - poškodovanje stvari - denarna odškodnina - višina denarne odškodnine - višina škode - upoštevanje amortizacije - načelo o popolni odškodnini - regresni zahtevek zavarovalnice - povrnitev pravdnih stroškov toženi stranki - strošek izvedenskega mnenja kot del pravdnih stroškov - odločitev o pravdnih stroških

    Popravilo poškodovane stvari ima značilnost vzpostavitve prejšnjega stanja, in sicer ne glede na to, ali ga opravi odgovorna oseba ali pa oškodovanec zagotovi, da popravilo opravi druga oseba. Navadno bo oškodovanec popravilo zaupal drugi osebi, ki ima ustrezno znanje in izkušnje, da lahko takšno popravilo ustrezno opravi. V takšnem primeru bo oškodovančev premoženjski položaj takšen, kot bi bil, če škodnega dogodka ne bi bilo, samo če prejme denarno odškodnino, ki je enaka višini dejanskih stroškov popravila stvari in denarne odškodnine za škodo zaradi morebitne manjvrednosti (popravljene) stvari.

  • 16.
    VSLJ Sklep I Cp 2161/2025
    28.8.2026
    ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ENERGETIKA
    VSLJ00095910
    ZUreP-3 člen 221, 221/8. Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov ter o pogojih za posege v območjih njihovih varovalnih pasov (2010) člen 3, 12. EZ-2 člen 113, 113/6, 186, 186/2.
    določitev odškodnine iz naslova ustanovljene služnosti v javno korist - oblike škode - zmanjšana vrednost nepremičnine - dejanska škoda - izgubljeni dobiček - pritožbene novote - izvedenec kmetijske stroke - pripombe strank na izvedensko mnenje

    Glede navedb predlagatelja o tem, da je Energetski zakon (EZ-2) drugače določil varovalni in varnostni pas sistemov plinov, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pred sprejemom tega zakona na podlagi EZ bil sprejet Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov ter o pogojih za posege v območjih njihovih varovalnih pasov, ki pozna pas z omejitvijo druge dejavnosti v širini 2,5 metra na vsaki strani plinovoda, merjeno od njegove osi (12. člen), varovalni pas v širini 100 metrov in varnostni pas v širini 5 metrov (3. člen). Ta pravilnik se na podlagi določbe 2. odstavka 186. člena EZ-2 uporablja še naprej do sprejetja predpisa iz 6. odstavka 113. člena EZ-2. Območje varovalnega in varnostnega pasu se ni nič povečalo.

  • 17.
    VSLJ Sodba II Cp 907/2025
    26.8.2026
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSLJ00096135
    ZPŠOIRSP člen 10, 11. OZ člen 179.
    odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - nepremoženjska škoda - duševne bolečine - strah - pravična denarna odškodnina

    Pritožba določno ne izpodbija podrobno obrazloženih ugotovitev in argumentov sodišča prve stopnje v delu, v katerem je sodišče prve stopnje zavrnilo navedbe tožnice, da ji je izbris iz registra stalnega prebivalstva povzročil številne nevšečnosti, težave in obremenitve, ki so vzrok za njene duševne bolečine in strah. Pri uveljavljanju zmotne ugotovitve dejanskega stanja bi morala tožnica v pritožbi ne le navesti dejstvo, ki naj bi bilo zmotno ugotovljeno, ampak tudi obrazložiti, zakaj naj bi bilo zmotno ugotovljeno. Brez opredelitve vzroka napačne ugotovitve določenega pravno pomembnega dejstva, ni pritožbenega preizkusa pravilnosti dejanskega stanja.

  • 18.
    VDSS Sodba Pdp 233/2026
    26.8.2026
    DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VDSS00097124
    ZDR-1 člen 45, 179, 179/1. OZ člen 131. ZVZD-1 člen 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 37, 38, 52. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (2004) člen 9.
    izplačilo odškodnine - nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odškodninska odgovornost - vzročna zveza - protipravno ravnanje delodajalca - varnost in zdravje pri delu - objektivna odškodninska odgovornost - huda malomarnost

    Pritožbeno zavzemanje za protipravno ravnanje prve toženke ni utemeljeno. Izvedenec s področja varnosti in zdravja pri delu A.A. in izvedenec avtomobilske stroke B.B. sta res pojasnila, da bi namestitev varnostne plošče na vrhu lestve preprečila tveganje za zdrs noge v medprostor, vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da opustitev namestitve plošče še ne predpostavlja avtomatsko protipravnega ravnanja prve toženke. Prvostopenjsko sodišče je obrazložilo, da je bila lestev kljub odprtini varna, saj je bila originalen del homologiranega polpriklopnika. Po mnenju pritožbenega sodišča sicer dejstvo, da je neko vozilo (delovno sredstvo) homologirano, v primeru nastanka škodnega dogodka, do katerega pride pri uporabi takšnega vozila (ali njegovega dela), ne izključuje v vsakem primeru možnosti ugotovitve delodajalčeve kršitve pravil o varnem opravljanju dela. Vendar pa je za obravnavani spor ključno, da pravnorelevanten vzrok za škodni dogodek ni bila odprtina na lestvi. V primeru pričakovane ustrezne skrbnosti tožnika do zdrsa noge v odprtino na zgornji prečki lestve sploh ne bi prišlo, kar je bilo obrazloženo že zgoraj v okviru razlogov, iz katerih izhaja, da je za škodni dogodek odgovoren izključno sam.

  • 19.
    VSLJ Sklep II Cp 1060/2025
    14.8.2026
    RAZLASTITEV - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSLJ00095729
    URS člen 14, 69, 155. ZUreP-3 člen 109, 109/8, 190, 190/8. ZUreP-1 člen 106, 106/1, 106/6.
    prepoved retroaktivnosti - načelo enakosti - dejanska razlastitev - odškodnina za razlastitev nepremičnine po Zakonu o urejanju prostora - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - višina zamudnih obresti

    Ne drži, da bi lahko razlaščenec uveljavljal zamudne obresti le za zadnja 3 leta pred pričetkom postopka za odmero odškodnine, ampak za celotno obdobje od dejanske do formalne razlastitve, ki pa nastopi s pravnomočnostjo odločbe o razlastitvi, če seveda trenutek formalne razlastitve ne nastopi po začetku uporabe ZUreP-3. Kot je poudarilo VSRS namreč v tem primeru zamudne obresti tečejo do 1. 6. 2022, ko se je začel uporabljati ZUreP-3.

  • 20.
    VSLJ Sodba II Cp 1350/2025
    14.8.2026
    ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00095727
    ZPP člen 8.
    metodološki napotek proste dokazne ocene - prometna nesreča

    Za odločitev je pomemben rezultat celotnega dokaznega postopka in ne le zaključki, ki bi se jih dalo potegniti iz posameznega dokaza.

  • 1
  • od 50
  • >
  • >>