Odstopno upravičenje pomeni enostransko izjavo volje, ki samo po sebi kot oblikovalno upravičenje povzroči prenehanje pogodbe. Pri tem je treba upoštevati, da se izjava o odstopu od pogodbe, lahko poda izrecno, mogoče pa je od pogodbe odstopiti tudi s konkludentnimi dejanji (prim. 18. člen OZ). V primeru odstopa od pogodbe s strani ene stranke, volja druge stranke na veljavnost odstopa nima nobenega vpliva.
Citirano zakonsko določilo stranki, ki se sklicuje na kršitev pogodbe, nalaga, da mora storiti vse razumne ukrepe, da bi se zmanjšala škoda, ki jo je ta kršitev povzročila. Trditveno in dokazno breme v zvezi z ugovorom zmanjšanja odškodnine v smislu določbe četrtega odstavka 243. člena OZ je na strani pogodbene stranke, ki je kršila pogodbo.
Sodišče prve stopnje je za vse ugotovljene omejitve tožniku iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti priznalo 8.000 EUR, kar predstavlja 5 mesečnih neto povprečnih plač in se pri tem utemeljeno oprlo na zadevi II Ips 410/2006 in II Ips 811/2007. Pritožnica, ki se sklicuje na zadevo VSL II Cp 1905/2019 in opozarja, da je bilo za podobno poškodbo s podobnimi funkcionalnimi posledicami prisojenih 5.000 EUR, čeprav je bilo potrebno artroskopsko operativno zdravljenje, pri tožniku pa le konzervativno, pri tem prezre, da je v relevantnem času tudi ta znesek predstavljal 5 mesečnih neto povprečnih plač. Poleg tega način zdravljenja za odmero odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ni odločilen, bistven je obseg zmanjšanja zmožnosti za delo in športno udejstvovanje.
Četudi je bil izpodbijani sklep izdan in s pritožbo izpodbijan v času veljavnosti ZPSVIKOB, je odločitev, s pravno podlago v novem zakonu, ki (enako kot ZPSVIKOB) glede odškodninskih zahtevkov zoper Banko Slovenije zaradi učinkov odločbe o izrednih ukrepih določa izključno pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru, pravilna. Prvi odstavek 48. člena ZPSVIKOB-1 se, kot je zgoraj navedeno, izrecno nanaša na postopke po že vloženih tožbah; ker je (izpodbijani) sklep o nepristojnosti že bil izdan, je nesmiselno in neekonomično, da bi se razveljavil samo zato, da bi bil znova izdan enak sklep. Tožniku se namreč s predmetnim sklepom v ničemer ne jemlje njegovega pravnega varstva in ne zmanjšuje procesnih ali materialnopravnih upravičenj.