ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00064683
OZ člen 168, 179, 243, 949, 953. Odvetniška tarifa (2015) člen 1, 1/1.
plačilo zavarovalnine - pogodba o avtomobilskem zavarovanju (ao plus) - kasko avtomobilsko zavarovanje - premoženjska škoda - poškodba vozila - višina materialne škode - ocena škode - odmera po cenah ob izdaji sodne odločbe - nepremoženjska škoda - telesne poškodbe - nateg vratnih mišic - strah - odmera nepremoženjske škode - zavarovalni pogoji - škoda, ki je krita z zavarovanjem - izključitev zavarovalnega kritja - zelo lahek primer po Fischerjevi lestvici - odmera pravične odškodnine - odvetniški stroški - nagrada za narok v ponovljenem postopku - prvi narok za glavno obravnavo
Določilo drugega odstavka 168. člena OZ, na katerega se sklicuje v obrazložitvi sodišče prve stopnje, je namenjeno predvsem varovanju koristi oškodovanca, da ta ne bi bil prikrajšan zaradi padca vrednosti denarja od trenutka zapadlosti odškodninske obveznosti do trenutka, ko mu je prisojena odškodnina pred sodiščem prve stopnje. Da bi bile cene za popravilo avtomobila pred 11-timi leti višje, tožnik niti ne navaja niti ne predloži dokazov, da je avto popravil. Zato pritožbeno sodišče nima nikakršnih pomislekov, da je odškodnina za škodo na avtomobilu pravilno odmerjena po cenah ob izdaji sodne odločbe.
Odmerjena odškodnina v višini 1.000,00 EUR iz naslova nepremoženjske škode za prestane telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem je primerna.
Toženka je opustila dolžnosti po 5. členu ZVZD-1, ker dela ni organizirala na način, da bi določila vodjo gradbišča, ki bi ustrezno pregledal postavljeni oder, oziroma že pred tem dela ni ustrezno organizirala, da bi zagotovila za postavitev odra primerne materiale za sestavo varnega in stabilnega odra.
Tožnik kljub temu, da je bil izkušen zidar, strokovno in varnostno podkovan ter zdravstveno sposoben za opravljanje tega dela pri postavljanju tega odra ni bil zadosti skrben, saj ni uporabil primernega materiala, ki ga sicer na gradbišču ni bilo, zato je za nastalo škodo 20 % soodgovoren.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00065188
ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2, 505, 505-8, 515, 515/6, 526, 526/1, 526/2. ZIZ člen 102, 102/1, 102/1-1, 134. OZ člen 131. ZPP člen 214, 286, 337, 339, 339/2, 339/2-14.
enoosebna družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - poslovodja družbe z omejeno odgovornostjo - skrbnost in odgovornost poslovodje - upravljanje družbe - odločanje družbenikov - elementi odškodninske odgovornosti - odgovornost člana uprave - odškodninska odgovornost poslovodstva - podlage za odgovornost - odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih zneskov - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - odgovornost dolžnikovega delodajalca za opuščeno odtegnitev - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - ravnanje v nasprotju s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika - obrnjeno dokazno breme - zakonske omejitve izvršbe - dejstva, ki jih stranka ne zanika - prekluzija navajanja dejstev in dokazov - vpis odločitev v knjigo sklepov - nedovoljene pritožbene novote
Neizpolnjevanje zakonskih ali pogodbenih obveznosti članov organov ali njihovo izpolnjevanje z nezadostno stopnjo skrbnosti pomeni protipravno ravnanje kot eno od predpostavk odškodninske odgovornosti.
Odločitev edine družbenice tožeče stranke o uveljavljanju odškodninskega zahtevka zoper toženo stranko predstavlja materialnopravno predpostavko za ugoditev tožbenemu zahtevku.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00065557
ZDR-1 člen 179, 179/1. OZ člen 131, 131/1, 171, 171/1. ZVZD-1 člen 5, 5/1.
krivdna odškodninska odgovornost - nesreča pri delu - vmesna sodba - soprispevek - odklonitev dela - sprememba sodbe - zmotna uporaba materialnega prava
Tožena stranka utemeljeno oporeka odločitvi, da je izključno odgovorna za nastalo škodo. Kljub dejstvu, da je bil tožnik pri toženi stranki zaposlen zelo kratek čas in ugotovitvi, da je pred udarom elektrike dvakrat predlagal izklop električne napetosti, ni mogoče mimo ugotovitve, da je vedel, da delo pod električno napetostjo ni varno in zato ni dovoljeno, in je bil seznanjen z možnostjo odklonitve odrejenega nevarnega dela.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00065619
OZ člen 131, 150. ZVZD-1 člen 12, 12/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - pojem nevarne dejavnosti - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca
Tožnik je premikal voziček kljub zavedanju, da se dvižna ploščad ne nahaja na nivoju tovorne površine in je torej vedel, da lahko na koncu tovornega vozila pričakuje prazen prostor. Če bi ravnal skrbno in odgovorno, ne bi tako postopal, saj je vsakemu razumnemu človeku jasno, da bo v primeru hoje po površini, ki se nenadoma konča oziroma spusti cca en meter nižje, padel.
OZ člen 131, 147. ZDZdr člen 39, 54, 57. ZPP člen 243, 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska odgovornost zdravstvene ustanove - odškodninska odgovornost zdravstvene organizacije (bolnice) - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - protipravno ravnanje - napaka zdravnika - ogroženost zdravja - izvedba dokaza - dokaz z izvedencem medicinske stroke - strokovno vprašanje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji - razveljavitev prvostopenjske sodbe - trditvena podlaga - prekoračitev trditvene podlage
Zmotno je stališče izpodbijane sodbe, da toženka tožnice ne bi smela prisilno hospitalizirati že zato, ker se je tožnica pri toženki zglasila sama. Določb 54. in 57. člena ZDZdr, ki urejajo sprejem osebe na zdravljenje na podlagi napotnice izbranega osebnega zdravnika, psihiatra ali drugega zdravnika, ki je pregledal osebo, oziroma na podlagi mnenja zdravnika, člana enote službe nujne medicinske pomoči, ni mogoče razlagati tako, da drugih oseb, ki takšne zdravstvene dokumentacije nimajo, na zdravljenje ni dopustno sprejeti. Kadar oseba zaradi duševne motnje ogroža svoje življenje, gre brez dvoma za nujno stanje, zato je upravičena do zdravniške pomoči in do zdravljenja, tudi v nasprotju s svojo voljo, če te zaradi duševne motnje ni sposobna oblikovati. V takem primeru napotitev ni pogoj za sprejem osebe na psihiatrično zdravljenje v bolnišnični oddelek pod posebnim nadzorom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00063592
ZPP člen 105b, 105b/3, 112, 112/1. OZ člen 131.
pritožba poslana po faksu - zavrženje pritožbe - mokra in spolzka tla - krivdna odškodninska odgovornost - potrebna skrbnost - pazljivost pri hoji - pogodbeno zavarovanje - valorizacija zavarovalne vsote - obstoj dogovora o valorizaciji
Kot vlogo, ki je oddana neposredno pri sodišču, je treba šteti tudi vlogo, ki jo je stranka poslala sodišču z uporabo sredstev komunikacijske tehnologije (po faksu). V tem primeru je vloga pravočasna, če je na sodišču prejeta pred potekom roka. Riziko stranke pa je, ali bo sodišče vlogo res pravočasno prejelo.
Zavarovanka toženke je krivdno odgovorna za nastali škodni dogodek, saj ni pospravila stekla, ki je ležalo na tleh in zato poškodovalo tožnika, ko je padel po tleh.
Čeprav je bil tožnik prostovoljno na obisku v zasebnem objektu in je zavarovanki toženke tudi prostovoljno priskočil na pomoč, ni mogoče zaključiti, da je s tem pristal na škodne posledice ali kakorkoli neskrbno ravnal in prispeval k nastanku škode. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da tožnik zaradi nujnosti posredovanja ni mogel predvideti, da bodo tudi tla spolzka in da bi zaradi tega lahko padel. Zato mu ni mogoče očitati, da ni ravnal s potrebno pazljivostjo pri hoji.
Ker gre za pogodbeno zavarovanje, bi morala biti valorizacija zavarovalne vsote dogovorjena s pogodbo, da bi se lahko upoštevala.
OZ člen 183. URS člen 15, 15/3, 35, 39. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8, 10.
denarna odškodnina pravni osebi - pravična denarna odškodnina - okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe - varstvo osebnostnih pravic - svoboda izražanja - svoboda tiska - kolizija ustavno varovanih pravic - izjava o dejstvih - vrednostna sodba - komentar novinarja - hude obtožbe - preverjanje informacije
Pri tehtanju med pravico do svobode izražanja iz 10. člena EKČP in pravico do varstva ugleda in dobrega imena, varovano v okviru 8. člena EKČP, je treba upoštevati merila, ki jih je v sodni praksi oblikovalo ESČP. To so: prispevek k razpravi v javnem interesu; kako poznana je oseba, na katero se objava nanaša, in kaj je predmet te objave; predhodno ravnanje osebe, na katero se nanaša objava; metoda pridobivanja informacij in njihova resničnost; vsebina, oblika in posledice objave ter teža naloženih sankcij.
Pri presoji protipravnosti spornih izjav je treba razlikovati med izjavami o dejstvih in komentarji oziroma vrednostnimi sodbami. Pri dejstvih je pomembno, ali so resnična ali ne. Protipravnosti ni, če toženec dokaže resničnost objavljenih dejstev, pri objavljenih neresničnih dejstvih pa, da je imel utemeljen razlog verjeti v njihovo resničnost. Pri vrednostnih sodbah oziroma mnenjih za sorazmernost posega zadošča izkaz zadostne podlage v dejstvih. Negativna vrednostna sodba je nedopustna le, če nima nikakršne podlage v dejstvih, ki bi jo podpirala, oziroma če gre onkraj predmeta razprave in se sprevrže v osebno sramotenje in ponižanje.
Prvi odstavek 154. člena OZ določa, da se pri nesreči premikajočih se motornih vozil, ki je bila povzročena po izključni krivdi enega imetnika, uporabljajo pravila o krivdni odgovornosti. Če pa je krivda obojestranska, odgovarja vsak imetnik za vso škodo, ki jima je nastala, v sorazmerju s stopnjo svoje krivde (drugi odstavek 154. člena OZ). Tako je v zadnjem primeru odškodninska odgovornost sorazmerna stopnji krivde vsakega od imetnikov motornih vozil, pri čemer je ob tehtanju stopnje sokrivde po citirani določbi treba izhajati iz teže kršitve cestnoprometnih predpisov in s tem povezanega prispevka k nastanku prometne nesreče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00067081
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 144, 147. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 340, 341.
odškodninska odgovornost vrtca - huda telesna poškodba - ravnanje s potrebno skrbnostjo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - graja dokazne ocene - očitek protispisnosti - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - skrbno nadzorstvo otrok - objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost kot pravni standard - krivdna odškodninska odgovornost - profesionalna skrbnost - nesrečno naključje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zmotna uporaba materialnega prava - vzročna zveza
Pritožba se sklicuje na objektivno odškodninsko odgovornost zavarovanca toženke (drugi odstavek 131. člena OZ). Dejavnost varstva in vzgoje otrok ni nevarna dejavnost, prav tako pa povečane nevarnosti ne predstavlja skupna igra starostno mešane skupine otrok. Neutemeljen je zato pritožben očitek, da na neskrbno ravnanje vzgojiteljic kaže dejstvo, da so dopuščale združevanje različno starih otrok. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da lahko v konkretnem primeru govorimo zgolj o krivdni (prvi odstavek 131. člena OZ). Kot pravno podlago za odločitev v zadevi je nato tudi pravilno uporabilo materialno pravo, in sicer 144. in 147. člen OZ, prav tako pa tudi določbe Zakona o vrtcih, Pravilnika o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje in Pravilnika o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtcev. Če je vrtec varstvo nad otroci opravljal z ustrezno in zahtevano profesionalno skrbnostjo, je škoda, ki je nastala, posledica nesrečnega spleta okoliščin oziroma nesrečnega naključja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00064268
OZ člen 173, 173/1, 174, 174/1, 174/2, 180, 180/2, 375, 375/1.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - denarna odškodnina za duševne bolečine - duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti bližnjega - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - sprememba višine odškodnine - odškodnina iz naslova nege in pomoči - merila za določitev urne postavke - odškodnina za pomoč in postrežbo med zdravljenjem - renta za izgubljeno preživljanje - obrestne obresti (procesne obresti) - prepoved anatocizma - določnost zahtevka
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi posebno hude invalidnosti bližnjega.
Pritožba opozarja, da sodna praksa ne pozna pojma aktivne nege, ki ga je nekajkrat uporabilo sodišče prve stopnje, vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pojem, ki ga je uporabilo sodišče prve stopnje, razumljiv in tudi ustrezno poimenovan. Gre za razlikovanje med časom, ki ga tožnica porabi za to, da dejavno (aktivno) neguje oškodovanca (npr. umivanje, hranjenje, obračanje, fizioterapija) in časom, ko tožnica ne izvaja nobenih aktivnih opravil v zvezi z oškodovancem, vendar je v nenehni pripravljenosti, če bo potreboval pomoč ali postrežbo. Tudi izvedensko mnenje ločuje med aktivno pomočjo in stalno prisotnostjo. Pritožbeno sodišče ne dvomi, kar izpostavlja pritožba, da oškodovanec pogosto potrebuje različne stvari (pritožba med drugim izpostavlja, da mu je treba prinesti pijačo, telefon, popraviti ude na vozičku ipd.), vendar je jasno, da takšna opravila ne terjajo veliko časa – le nekaj minut. Brez dvoma je takšna stalna pripravljenost in odzivnost za negovalca obremenjujoča in izčrpavajoča, vendar to še ne pomeni, da je za ves ta čas, ko je tožnica v pripravljenosti oziroma ko nadzira oškodovanca, tudi upravičena za plačilo tuje nege in pomoči v smislu 174. člena OZ.
Tožnica je sama navedla, da je pred nesrečo partner edini v družini imel zaposlitev in praktično poskrbel za celotno družino. Izpovedala je, da je bila pred nesrečo gospodinja, ki se je posvečala gospodinjskim opravilom ter skrbi za mladoletnega sina, partner pa je bil njen naslon in opora (15. točka obrazložitve izpodbijane odločbe). Torej je jasno, da je pretežni del gospodinjskih opravil tožnica opravljala že pred nesrečo, zato teh del ni mogoče šteti kot pomoč in nego oškodovanca v smislu 174. člena OZ.
Drugi tožnik je posredni oškodovanec, tem pa zahtevek iz naslova rente pripada le v primeru, ko je neposredni oškodovanec umrl (173. člen OZ), zato škoda iz naslova domnevno izgubljenega preživljanja, ki jo vtožuje drugi tožnik, ni pravno priznana škoda. Ti razlogi so po oceni pritožbenega sodišča pravilni, pritožba pa jih konkretizirano sploh ne izpodbija.
Četudi se v pravniškem žargonu uporablja izraz »procesne obresti«, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da uporaba tega neformalnega, žargonskega izraza v tožbenem zahtevku ni zadosti določna, saj ni jasno, za katero vrsto obresti gre (zamudne ali pogodbene) in za kakšno obrestno mero. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se ta del zahtevka zavrne.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00064035
OZ člen 942, 943, 950, 950/1.
škodni dogodek - odprava škode - zahtevek za povračilo škode - premoženjska škoda - stroški popravila - materialna škoda na vozilu - splošni pogoji - zavarovalna pogodba - pogodba o zavarovanju avtomobilskega kaska - servis vozila - pogodbeni dogovor - izbira izvajalca - zapisnik o ogledu - ocena škode - običajna cena - urna postavka za opravljeno delo - predložitev računa za popravilo vozila - trditveno in dokazno breme - dokaz s sodnim izvedencem - stroški pravdnega postopka glede na uspeh stranke
Med pravdnima strankama je bilo dogovorjeno, da je izbira izvajalca in načina popravila vozila prepuščena zavarovalnici. Določba o izbiri je jasna. Toženka je tista, ki ima pravico izbrati izvajalca, ki bo popravil škodo, h katere povrnitvi se je zavezala z zavarovalno pogodbo. Zaradi določbe o izbiri tožnik ni bil povsem svoboden in prost pri izbiri izvajalca in načina odprave škode, ampak je moral v tem delu slediti navodilom toženke.
Tožnik je uveljavljal strošek novih originalnih delov. Skladno z dokaznim bremenom, bi moral tožnik takšen strošek tudi izkazati.
Kadar sta sporna tako temelj odškodninske odgovornosti kot tudi višina škode in se izvajajo dokazi v zvezi s temeljem in višino zahtevka, sodna praksa v določenih primerih upošteva uspeh strank glede na aritmetično sredino. Vendar je takšna metoda izračuna uporabljiva le v izjemnih primerih.
izgubljeni zaslužek - prispevki za socialno varnost - bruto ali neto znesek
Prvostopno sodišče je v odločitvi, glede na izrek pod točko II, pritrdilo tožeči stranki v njenih trditvah o izpadu dohodka in višini izpada, temelječih na plačilnih listah in izjavi delodajalca, ter toženi stranki naložilo plačilo zneska 3.027,65 EUR bruto, z obveznostjo, da od tega zneska odvede pripadajoče davke in prispevke ter tožeči stranki izplača neto znesek.
V razlogih izpodbijane sodbe je sprejeto odločitev glede obsega izplačila tožniku v neto znesku tudi obrazložilo. Vendar obrazložitev zajema (sicer pravilne) razloge le glede tožničine obveznosti plačila davkov od bruto zneska po Zakonu o dohodnini (Zdoh-2; čl. 127)6, ne vsebuje pa nobenih razlogov glede obveznosti plačila prispevkov iz naslova socialne varnosti po krovnem zakonu, ki je Zakon o prispevkih za socialno varnost (ZPSV), niti po ostalih zakonih s tega področja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00063245
ZPP člen 8.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - pravdni postopek zaradi plačila odškodnine - zavrnitev tožbenega zahtevka - prometna nesreča - poškodbe nastale v prometni nesreči - poškodbe sopotnika v vozilu - dopolnitev izvedenskega mnenja - vzročna zveza - dokazna ocena - predlog za postavitev novega izvedenca - argumenti za zavrnitev dokaznega predloga
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da mnenja izvedencev predstavljajo zaključeno celoto, s tem, da je tožnica sprejela mnenje izvedenca cestnoprometne stroke, tako glede dinamike škodnega dogodka, kot tudi glede skupne naletne hitrosti. Prav ta dejstva potrjujejo ugotovitve sodišča prve stopnje, da tožnica ni dokazala, da bi lahko utrpela zatrjevane poškodbe ob škodnem dogodku.
ponovni postopek - temelj odškodninske odgovornosti - krivdna odgovornost - odgovornost drugih za mladoletnika - denarna odškodnina - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - poškodba otroka pri igri - varstvo mladoletnih otrok - skrbno nadzorstvo otrok - dolžna skrbnost - opustitev dolžnega ravnanja - delitev stroškov glede na uspeh v postopku
Sodišče prve stopnje pravilno na podlagi prvega odstavka 144. člena OZ ugotavlja, da za škodo, ki jo drugemu povzroči mladoletnik, medtem ko je pod nadzorstvom skrbnika, šole ali druge ustanove, odgovarja skrbnik, šola oziroma druga ustanova, razen če dokažejo, da so opravljali nadzor z dolžno skrbnostjo, ali da bi škoda nastala tudi pri skrbnem nadzoru, da mora tožnik dokazati, da je škodo povzročil mladoletnik, da je škodo povzročil v času, ko je bil pod nazorom odgovorne osebe, od katere se povrnitev škode zahteva, da se toženec svoje odškodninske odgovornosti razbremeni, če dokaže, da je nadzorstvo opravljal z dolžno skrbnostjo, ali da bi škoda nastala tudi pri skrbnem nadzorstvu.
Na podlagi izpovedb prič, ki so zaposlene pri tožencu, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je njihova naloga, da izvajajo nadzor nad varnostjo otrok, da posredujejo pri igri otrok, ko začnejo teči, da jih umirjajo, da bi s tem preprečili poškodbe. Vendar pa je toženec opustil dolžnostna ravnanja, zato je bilo njegovo ravnanje nedopustno (protipravno), hkrati pa je bilo ugotovljeno, da je zaradi opustitve teh dolžnostnih ravnanj tožniku nastala škoda, zato je podana tudi (krivdna) odškodninska odgovornost toženca za škodni dogodek.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00065597
OZ člen 131, 131/2, 149, 150, 153, 153/3. ZDR-1 člen 137, 137/7, 138, 138/2, 184, 184/1. ZPP člen 39, 39/1, 40, 154, 154/2. ZOdv člen 17, 17/5. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2. ZDR člen 184, 184/1.
nesreča pri delu - objektivna odgovornost - soprispevek - izgubljeni dohodek - čakanje na delo doma - odsotnost trditev - uspeh po temelju in po višini - vrednost spornega predmeta - renta
Tožnik v pritožbi navaja, da je že v času do škodnega dogodka opravljal dejavnost samostojnega podjetnika in da je v tistem času iz te dejavnosti pridobival višje prihodke kot po škodnem dogodku. To bi lahko bilo ključno pri odločitvi o višini odškodnine, vendar tožnik tega v postopku pred sodiščem prve stopnje ni trdil, zato sodišče prve stopnje teh dejstev ni moglo ugotoviti.
Brez kakršnekoli trditvene podlage tožnika o višini škode zaradi izpada dohodka, ki naj bi mu nastajala v času čakanja na delo doma, sodišče prve stopnje samo - ne glede na razpolaganje z listinami, iz katerih izhaja dogovorjena plača tožnika - višine škode ne more ugotoviti.
OZ člen 468, 468/3, 621, 621/2, 635, 635/1, 639, 639/5, 963.
regresni zahtevek zavarovalnice zoper povzročitelja - kršitev pogodbene obveznosti - refleksna škoda - pogoji za uveljavljanje - ravnanje oškodovanca kot razlog za oprostitev odgovornosti - pretrganje vzročne zveze - odškodninska odgovornost podjemnika
Pravica naročnika zahtevati povrnitev refleksne škode se presoja na podlagi splošnih pravil o odškodninski odgovornosti iz Obligacijskega zakonika (peti odstavek 639. člena OZ v zvezi s tretjim odstavkom 468. člena OZ). To pa pomeni, da za povrnitev refleksne škode ni treba, da bi bile izpolnjene posebne predpostavke podjemnikove odgovornosti za napake opravljenega dela, kar velja tudi za sodno uveljavljanje zahtevka v enoletnem prekluzivnem roku iz določila prvega odstavka 635. člena OZ.
Podjemnik nosi odgovornost za rizike, ki izhajajo iz njegove notranje sfere. V podjemnikovo notranjo sfero, torej sfero, ki jo mora obvladovati (oziroma nositi tveganja, ki iz te sfere izvirajo), spadajo tudi ravnanja dobaviteljev, ki podjemniku dobavljajo material za izdelavo stvari, ki so predmet njegove obveznosti do naročnika, če je vzrok za napako opravljenega posla napaka materiala.
Z nedopustnim ravnanjem oškodovanca oziroma zavarovanca tožnice je bila pretrgana vzročna zveza med ravnanjem toženca kot podjemnika in nastalo posredno škodo in oškodovanec je tako v prvi vrsti v celoti sam odgovoren zanjo.
plačilo mesečne rente - škoda zaradi izgubljenega zaslužka - izguba dohodka - bodoča premoženjska škoda - povrnitev premoženjske škode - bruto znesek odškodnine - načelo popolne odškodnine - plačilo davka - predmet obdavčenja - akontacija dohodnine - dokazni standard pretežne verjetnosti
Pravdno sodišče ob odločanju o utemeljenosti zahtevka za plačilo odškodnine zaradi izgube dohodka ne sme odšteti akontacije dohodnine, ampak mora tožniku prisoditi celoten znesek odškodnine.
O povrnitvi (bodoče) škode zaradi izgubljenega zaslužka se odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari (preslikavi preteklega stanja v bodočnost, gledano s perspektive trenutka škodnega dogodka). Glede nastanka te škode in njene višine se ne zahteva dokazni standard gotovosti, temveč objektivne verjetnosti oziroma mejni prag zadostne, nadpolovične verjetnosti.
Pri oškodovancih, ki so bili že pred škodnim dogodkom zaposleni oziroma so z delom redno pridobivali zaslužek, se po ustaljeni sodni praksi šteje za verjetno, da bi po normalnem teku stvari zaslužek iz istega dela in v enaki višini pridobivali tudi po škodnem dogodku, če se z večjo stopnjo verjetnosti ne izkaže kaj drugega.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00063232
OZ člen 131. Odvetniška tarifa (1995) tarifna številka 19.
pravdni postopek za plačilo odškodnine - dokazovanje z izvedencem - nepristranskost izvedenca - strokovna napaka pri zdravljenju - vzročna zveza med škodnim dogodkom in škodo - pojasnilna dolžnost zdravnika - pravdni stroški stranskega intervenienta - standard obrazloženosti
Dejstvo, da se zdravniki srečujejo na raznih kongresih, pri čemer pa – kot zatrjuje izvedenec – ne gre za prijateljska srečevanja, ne izkazuje izvedenčeve pristranskosti in ne narekuje dokazovanja z novim izvedencem iz tujine. Pritožnik bi moral nanizati konkretnejše okoliščine, ki bi pri izbranem izvedencu nakazovale na okoliščine, ki v bistvenem ogrožajo ustavno jamstvo enakopravnosti strank v dokaznem postopku. Za postavitev novega izvedenca se mora vzpostaviti razumen dvom v pravilnost izvedenčevih ugotovitev. V pritožbi niso ponujeni niti indici, ki bi kakorkoli nakazovali na doktrinarno nepravilnost izvedenskega mnenja oz. na morebitne napake. Zato razumen dvom v pravilnost izvedenčevih ugotovitev ni vzpostavljen.
OZ člen 132, 165, 168, 168/1, 174, 179, 299, 299/2, 336, 336/1, 352, 352/1.
pravična denarna odškodnina - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - zastaranje - začetek teka zastaranja - zastaranje odškodninske terjatve - odškodnina za telesne bolečine - primarni in sekundarni strah - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - zakonske zamudne obresti
Zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, če za posamezne primere ni z zakonom določeno kaj drugega (prvi odstavek 336. člena OZ). Za začetek teka zastaralnega roka je odločilen trenutek, ko je oškodovanec lahko zvedel za škodo in njenega povzročitelja, kar pomeni, ko ni bilo ovire, da bi prišel do teh podatkov. Pri tem samo vedenje o škodi ne pomeni, da mora oškodovanec poznati njen konkretni znesek (da mu mora biti znan obseg vse škode), ampak da mu morajo biti znane okoliščine, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti višino škode.