TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in se zadeva vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Ni mogoče govoriti niti o nevarni stvari niti o nevarni dejavnosti: letvenik sam po sebi namreč ne pomeni povečane nevarnosti, plezanje po njem pa ne nevarne dejavnosti. Kadar se namreč izvaja na običajen način, je mogoče z ustreznim nadzorom in osebnim varovanjem vzgojitelja, spoštovanjem navodil in namestitvijo ustreznih blazin preprečiti nastanek škode.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da za preostanek časa dnevnega programa Pravilnik za prvo starostno obdobje dopušča, da skrbi za otroke ena sama oseba (vzgojitelj ali pomočnik vzgojitelja) in da je povsem življenjsko, da je v določenih situacijah treba ločiti posameznega otroka od drugih otrok v skupini (npr. zaradi previjanja). Povsem ustrezno in v skladu s 26. členom Pravilnika (ter tudi življenjsko) je, da je bila vzgojiteljica z nekaterimi otroki v skupnem prostoru, pomočnica vzgojiteljice pa je šla s preostalimi v prostor za nego, da jih je previla. Ne glede na to pa pritožba utemeljeno opozarja na izvedenkino opozorilo na pomembnost ustreznega nadzora, ko dve leti in pol star otrok pleza po letveniku. Pomembno je, da je opozorila, da je vseeno do katere višine otrok pleza, a je bistveno, da je nekdo zraven in nadzoruje gibanje. Seveda je opozorila tudi, da otroka te starosti pri plezanju ni treba ves čas »držati za roko«, a vendarle je potreben konkretnemu otroku ustrezen nadzor.