OZ člen 10, 131, 135, 171, 185, 964, 965. SPZ člen 118. SZ-1 člen 25, 51. ZPP člen 8.
nepremoženjska škoda - opustitev - redna vzdrževalna dela manjše vrednosti - odgovornost upravnika večstanovanjske stavbe
Sklicujoč se (tudi) na sodno prakso, je s pravilno zapolnitvijo pravnega standarda rednih vzdrževalnih del manjše vrednosti, kamor sodi namestitev protizdrsne preproge, pravilno uporabilo materialno pravo, pri čemer je pravilno štelo, da bi potrebo po namestitvi slednje ob rednih pregledih upravnik lahko zaznal.
Gre za zakonsko dolžnost upravnika, za katero ta po členu 51/2 SZ-1 ne potrebuje predhodnega sklepa etažnih lastnikov, kot je to izpostavilo že prvostopno sodišče ki je utemeljeno zavrnilo predlog prvotoženke za pridobitev zapisnikov zborov lastnikov.
Ali bo določena opustitev pripeljala do odškodninske odgovornosti, je odvisno od odgovora na vprašanje, ali je objektivno predvidljivo, da bi zaradi nje lahko nastal škodni dogodek. Presoditi je treba, ali je v okoliščinah konkretnega primera nastanek škodne posledice bil predvidljiv oziroma, ali bi oseba, ki je dolžnost opustila, ob ustrezni skrbnosti nastanek škode lahko preprečila.
poškodba na delu - gradbišče - zagotavljanje varstva pri delu - ukrep za varstvo in zdravje pri delu - varna sredstva za delo - odgovornost delodajalca
Vsakdo je v prvi vrsti sam odgovoren za svojo varnost, kar velja tudi za delavce pri delu na gradbišču (12. člen ZVZD-1). Po navedenem zakonskem določilu mora delavec opravljati delo s takšno pazljivostjo, da varuje svoje življenje in zdravje, med drugim pa mora tudi skrbeti, da so njegova sredstva za delo v brezhibnem stanju. Zgrešena je torej pritožbena teza, da bi tožnikov delodajalec moral zagotoviti dovolj široko in nepoledenelo pot. Kot že navedeno, je tožniku spodrsnilo na paleti, zato ni pomembno, ali so bila tla poledenela. Poleg tega ni naloga delodajalca, da neprestano nadzoruje, kje in kako delavci puščajo delovne pripomočke na delovišču. Še manj je dolžan te pripomočke čistiti namesto samih delavcev, zato je pretirana tožnikova zahteva, da bi moral v njegovem primeru delodajalec poskrbeti tudi za suho oziroma nepoledenelo paleto, na katero je tožnik stopil.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00070934
ZPP člen 205, 206, 206/4.
podrejene obveznice - odškodninska odgovornost bank - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - odreditev prekinitve postopka - restriktiven pristop - predhodno vprašanje - dopuščena revizija - svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - načelo pravne varnosti - pravica do sojenja v razumnem roku
Pritožbeno nasprotovanje široki razlagi četrtega odstavka 206. člena ZPP je utemeljeno. Ker glede pravnega vprašanja, ki ga je sodišče prve stopnje očitno štelo za pravno pomembnega, Vrhovnemu sodišču ni predlagalo izdaje svetovalnega mnenja, prekinitev postopka na podlagi četrtega odstavka 206. člena ZPP ni utemeljena.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00069582
ZPP člen 206, 206/4. ZPSVIKOB člen 3, 4, 43.
imetnik podrejenih obveznic - podrejene obveznice - izbris obveznic - odločba o izrednih ukrepih - odškodninska odgovornost bank - prekinitev postopka - pogoji za prekinitev postopka - revizija - pomembno pravno vprašanje - odstop od sodne prakse višjih sodišč - razlaga zakonske določbe - restriktivna razlaga - strokovno vprašanje - pravna varnost - sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku)
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je pritožbeno nasprotovanje široki razlagi četrtega odstavka 206. člena ZPP utemeljeno.
Ponovno pretehtane okoliščine primera terjajo (bolj) restriktiven pristop pri presoji pogojev za prekinitev postopka: ker glede pravnega vprašanja, ki ga je očitno štelo za pravno pomembnega, sodišče prve stopnje Vrhovnemu sodišču ni predlagalo izdaje svetovalnega mnenja, prekinitev postopka na podlagi četrtega odstavka 206. člena ZPP ni utemeljena. S takšnim stališčem torej pritožbeno sodišče odstopa od novejše sodne prakse, naklonjene prekinitvi postopka zoper poslovno banko do odločitve Vrhovnega sodišča o izpostavljenem revizijskem vprašanju.
Kot je že bilo poudarjeno, je vprašanje (ne)zakonitosti odločbe Banke Slovenije oziroma presoja utemeljenosti razlogov za prenehanje kvalificiranih obveznosti banke brez dvoma zahtevno strokovno vprašanje, ki bi z vidika pravne varnosti terjalo enoten (enak) odgovor v vseh postopkih, v katerih nekdanji imetniki podrejenih obveznic uveljavljajo sodno varstvo zaradi izbrisa podrejenih obveznic. Vendar tožeča stranka na toženo stranko ne naslavlja zgolj očitkov, povezanih z vprašanjem (ne)zakonitosti odločbe o izrednih ukrepih, temveč tudi druge (s tem vprašanjem vsebinsko nepovezane) očitke; očita ji, da je zaradi nepravilno sestavljenega in zavajujočega prospekta za prodajo podrejenih obveznic odškodninsko odgovorna, in podredno, da je potrdilo o vpisu obveznic zaradi kršitve pojasnilne dolžnosti nično.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00070932
ZPP člen 205, 206, 206/4.
podrejene obveznice - odškodninska odgovornost bank - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - odreditev prekinitve postopka - restriktiven pristop - dopuščena revizija - predhodno vprašanje - svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - načelo pravne države - pravica do sojenja v razumnem roku
Glede pravnega vprašanja, ki ga je sodišče prve stopnje očitno štelo za pravno pomembnega, Vrhovnemu sodišču ni predlagalo izdaje svetovalnega mnenja, zato prekinitev postopka na podlagi četrtega odstavka 206. člena ZPP ni utemeljena.
Za ugotovitev izključne odgovornosti delodajalca je v obravnavanem primeru odločilno to, da je tožnik moral opravljati delo v razmerah, ki niso ustrezale predpisanim ukrepom varstva pri delu, za kar bi moral poskrbeti delodajalec. Ker te obveznosti ni izpolnjeval, je odgovoren za tožnikovo škodo. Delodajalec je dolžan delavcem zagotoviti varno delo, pri čemer pa mora računati tudi z običajno stopnjo morebitne (občasne) manjše pazljivosti delavcev pri delu, ki pa v okoliščinah opuščene skrbi delodajalca za varno delo ne vodi do soprispevka delavcev v smislu 171. člena OZ. V primeru, kot je konkretni, ko gre za ustaljen delovni proces, ki nasprotuje varnemu načinu dela, od delavca tudi ni mogoče pričakovati, da bi takšno delo v skrbi za lastno varnost odklonil.
odgovornost pri nesreči - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obseg povrnitve škode - deljena odgovornost za škodo - trčenje motornega vozila in motorista - nastanek nezgode - prehitevanje drugih motornih vozil
Tožnik je pred sabo videl ustavljeno vozilo in za njim motorno kolo. Spregledal je zavorne luči avtomobila in smerni kazalec, se odločil obvoziti avtomobil in motorno kolo, ne da bi preveril, zakaj sta se vozili pred njim ustavili. Če bi motor ustavil, tako kot je to storil voznik motornega kolesa pred njim, do prometne nesreče ne bi prišlo. Povzročitelj nevarne situacije je zato tožnik, ki se je odločil prehitevati vozilo in motorno kolo po levi strani, čeprav so zgoraj ugotovljene okoliščine dajale dovolj podlage za sklepanje, da bo zavarovanec tožene stranke naredil premik v levo.
Za odločitev v tej zadevi ni bistvenega pomena ali je zavarovanec tožene stranke pred zavijanjem levo svoje vozilo popolnoma ustavil, ali pa le za nekaj sekund tako zmanjšal hitrost, da je moralo motorno kolo, ki je vozilo neposredno za njim, ustaviti. Ravnanje tožnika, ki svoje vožnje ni prilagodil prometni situaciji, pomeni odločilen vzrok za nesrečo, zato nosi večji delež odgovornosti, in sicer 80 %.
OZ člen 131, 131/1, 179, 179/1, 179/2. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1. ZBPP člen 46, 46/1, 46/2, 46/3. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1, 13.
potovanje z vlakom - sestop iz stoječe lokomotive - poškodba potnika - odškodninska odgovornost zavarovanca - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - zelo lahek primer po Fischerjevi lestvici - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - zmanjšanje življenjske aktivnosti - pravična denarna odškodnina - odmera pravdnih stroškov - pravdni stroški upoštevanje uspeha po temelju - povračilo na račun proračunskih sredstev brezplačne pravne pomoči
Odmera višine nepremoženjske škode.
Pretežni del postopka je tekel v zvezi z ugotavljanjem temelja samega zahtevka, s katerim je tožnica uspela v celoti, zato je treba tožnici priznati stroške glede na uspeh po temelju in po višini, torej 60% uspeh.
delovna nezgoda (nesreča pri delu) - delovna nesreča delavca podizvajalca - delovna nesreča gradbeni oder - gradbeni oder brez varovalne ograje - nevarna stvar - soprispevek oškodovanca k nastanku škode - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - predhodne degenerativne spremembe - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - zavrnitev dokaza, ki ga je predlagala nasprotna stranka - zavrnitev dokaznega predloga nasprotne stranke - materialno procesno vodstvo in njegove meje - znižanje odškodnine
Ker v obravnavni zadevi gradbeni oder sam po sebi ni nevarna stvar, zavarovanec toženke ne more biti objektivno odgovoren, čeprav ga je postavil in je bil njegov lastnik. Prav tako ni podana njegova odgovornost iz nevarne dejavnosti (opravljanja fasaderskih del), saj zavarovanec toženke ni bil tisti, ki se je s to dejavnostjo ukvarjal. To je obratovalec, tisti, v čigar interesu se je določena nevarna dejavnosti opravljala.
Sodišče prve stopnje glede na stanje odra, ki je razvidno iz fotografij, za zaključek o neustreznosti odra upoštevajoč določbe Uredbe ni bilo dolžno postaviti izvedenca gradbene stroke in izvedenca za varstvo pri delu. Nenazadnje je šlo za tožnikova dokazna predloga, toženka pa se na neizveden dokaz nasprotne stranke ne more sklicevati. Sodišče prve stopnje tudi ni bilo dolžno v okviru materialno procesnega vodstva toženke opozoriti, naj predlaga postavitev izvedenca, saj bi to lahko storila že med postopkom, najkasneje pa ob zaključku glavne obravnave, ko je bilo jasno, da sodišče tega tožnikovega dokaza ne bo izvedlo.
Odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo (telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, zmanjšanje življenjske aktivnosti). Soprispevek oškodovanca.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00070591
ZDR-1 člen 45, 179. OZ člen 131, 135. ZVZD-1 člen 7.
delovna nezgoda (nesreča pri delu) - izključna odgovornost oškodovanca
Tožnik je bil usposobljen za varno delo, montažo gradbenih odrov ter delo strojnega ometanja. Na voljo je imel tudi vsa sredstva (ali toženkina ali pa od podizvajalca). Postavil je neustrezen, preozek delovni oder, ki pa ni bil vzrok nesreče. Do nje je prišlo zato, ker tožnik ni uporabil ustrezne lestve, da bi se na oder povzpel.
pritožba zoper (zavrnilni) del sodbe, ki ni zajet v izreku - nepopoln izrek - nedovoljena pritožba zoper sodbo - neizkazanost pravnega interesa - predlog za izdajo dopolnilne sodbe - prekluzivni rok - prenizka odškodnina - napačna uporaba materialnega prava
V izreku izpodbijane sodbe ni zavrnilnega dela - tistega, ki ga tožeča stranka izpodbija s pritožbo, čeprav je iz obrazložitve razvidno, da je sodišče prve stopnje ta del tožbenega zahtevka želelo zavrniti. Pritožba je v delu, kjer izpodbija neobstoječi zavrnilni del sodbe, nedovoljena. V takšnih primerih pride v upoštev le izdaja dopolnilne sodbe.
Dokazna ocena sodišča prve stopnje je skladna z metodološkimi napotki iz 8. člena ZPP in jo pritožbeno sodišče v celoti sprejema. Tožnica s pritožbenimi očitki usmerjenimi v posamezne izseke njene izpovedbe in izpovedb prič ni vzbudila dvoma, da katera od pomembnih okoliščin v sodbi ne bi bila ovrednotena ali da ji ne bi bila dana prava teža.
odškodnina za duševne bolečine zaradi posega v spolno nedotakljivost - pouk o pravnih jamstvih - zapisnik kot javna listina - pavšalne pritožbene navedbe - določnost tožbenega zahtevka - prepričljiva dokazna ocena - primerna višina odškodnine - pričetek teka zakonskih zamudnih obresti
Razpon odškodnin v primeru podobnih nedopustnih ravnanj je med 12 in 80 povprečnih neto plač, pri čemer so bile nižje odškodnine prisojene v primerih, v katerih je šlo za posamezna ravnanja. V primerih, v katerih so se dejanja ponavljala v obdobju več let, so bile odškodnine večinoma višje od 35 povprečnih neto plač, kot je bila prisojena v tej zadevi.
URS člen 26. OZ člen 131, 131/1. ZPŠOIRSP člen 7, 11, 11/1. ZPP člen 8.
odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - upravni postopek - čas, za katerega se prizna odškodnina - pavšalna odškodnina - uporaba ZPŠOIRSP - odškodninska odgovornost države - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - meritorna odločitev o zahtevku - upravičeni razlogi za zavrnitev dokazov - nezadostna trditvena podlaga - nedokazane trditve - prepričljiva dokazna ocena
Tožnik je zaradi izbrisa trpel običajne, splošno predvidljive nevšečnosti, ki jih je zakonodajalec ovrednotil v pavšalnem znesku odškodnine, ki je bila tožniku že priznana v upravnem postopku.
odškodninska odgovornost - protipravno ravnanje - premoženjska in nepremoženjska škoda - dokazi in dokazovanje - nepredvidljivost - nepredvidljive okoliščine in višja sila
Četudi iz izpovedb (še posebej domačinov, tudi toženca) izhaja, da je veter začel pihati nenadoma in v nekaj minutah dosegel veliko moč, kar hkrati pojasnjuje, zakaj je bila plaža kljub temu polna, je hkrati razvidno, da takšen potek dogodka v poletnem času in obmorskem mestu ni nič nenavadnega. Toženec je sam izpovedal, da takšen veter zapiha skoraj vsako poletje, enkrat do dvakrat. Ob hkratnem izpovedovanju, da je imel skoraj deset let postavljeno stojnico na istem mestu ob plaži (in je splošno znano, da tam veter piha še močneje), je očitno, da dogodek zanj ni bil nepredvidljiv. Prav tako pa ni izkazano, da bi veter odstopal od intenzivnosti, ki so je ljudje tam vajeni. Prvostopenjsko sodišče je zato pravilno štelo, da nepredvidljivost dogodka (kot bistven element višje sile) ni dokazana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSC00069419
ZDR-1 člen 179. OZ člen 131, 147.
delovna nezgoda - odgovornost delodajalca za škodo - nevarna stvar - krivdna odgovornost delodajalca za delavca
Sodišče prve stopnje je na podlagi dokazne ocene izvedenih dokazov, ki sta jih predlagali obe pravdni stranki, pravilno zaključilo, da do škodnega ni prišlo zaradi namestitve palete s strani delavca, temveč zaradi tega, ker je tožnica hodila po sicer predhodno prazni, a neoznačeni poti, in da je delavec v danih okoliščinah ravnal, tako kot je bilo treba (paleto je postavil na za to predvideno mesto). Sodišče prve stopnje ni imelo nobenega razloga za dvom o strokovnosti mnenja izvedenke, da na nastanek poškodbe ne vpliva dejstvo, da je bil del podesta, na katerem je stala tožnica, nekoliko prekrit s platojem, ki je bil nameščen čez paleto. Če bi namreč tožnica sledila talnim oznakam in se gibala pravilno, je namreč zelo malo verjetno, da bi se spotaknila ob rob platoja, saj delavci pri hoji po podestu ne hodijo po robnem delu podesta.
Po delnem znižanju pravično denarno zadoščenje ob uporabi že navedenih določb materialnega prava po presoji pritožbenega sodišča predstavlja odškodnina za tožniku nastalo škodo v obravnavanem škodnem dogodku v višini 4.500,00 EUR, kar upoštevaje razmere v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje predstavlja približno 3,2 povprečne neto plače. Tako odmerjena odškodnina je, glede na to, da pritožbeno sodišče ni našlo primera s primerljivo škodo, v ustreznem razmerju z odmerjenimi odškodninami za nekoliko večji oz. za nekoliko manjši obseg utrpele škode.