TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi:

- v III. točki izreka glede zahtevka za plačilo zneska 17.892,85 EUR in zakonske zamudne obresti:

- od zneska 15.925,87 EUR od 26. 12. 2017 dalje do plačila,

- od zneska 204,52 EUR od 5. 2. 2020 dalje do plačila,

- od zneska 276,69 EUR od 5. 3. 2020 dalje do plačila,

- od zneska 276,69 EUR od 3. 4. 2020 dalje do plačila,

- od zneska 315,03 EUR od 5. 5. 2020 dalje do plačila,

- od zneska 261,75 EUR od 5. 6. 2020 dalje do plačila,

- od zneska 306,43 EUR od 3. 7. 2020 dalje do plačila,

- od zneska 325,86 EUR od 5. 8. 2020 dalje do plačila,

- nadalje v IV., VI., VIII., IX. in X. točki izreka in se v tem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbi se deloma ugodi in se izpodbijana sodba v III. točki izreka spremeni tako, da je tožena stranka od zneska 2.679,57 EUR dolžna plačati zakonske zamudne obresti od dne 3. 3. 2020 dalje.

III. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sodba potrdi v izpodbijanem, a nerazveljavljenem in nespremenjenem delu (v III. točki izreka glede: glavnice 3.439,26 EUR, zakonskih zamudnih obresti od zneska 300,88 EUR (potni stroški 230,88 EUR in tuja pomoč 70 EUR) od 30. 1. 2020 dalje in zakonskih zamudnih obresti od zneska 458,80 EUR (potni stroški) od 27. 8. 2020 dalje, ter v V. in VII. točki izreka).

IV. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

V skladu s 27. členom ZDoh-2 se od odškodnine za nepremoženjsko škodo dohodnina ne plačuje, kar pa ne velja za odškodnino za premoženjsko škodo zaradi izgubljenega zaslužka. Za povrnitev premoženjske škode se uporablja načelo popolne odškodnine (primerjaj 169. člen OZ), ki veleva, da se z izplačilom odškodnin na premoženjskem področju oškodovanca vzpostavi premoženjski položaj, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodljivega dejanja ali opustitve. To pomeni, da mora odgovorna oseba poleg odškodnine, ki jo oškodovanec dejansko prejme v svoje razpolaganje, v imenu in v dobro oškodovanca ter v svoje breme plačati tudi davčne in druge javnopravne obveznosti, če za izplačano vrsto odškodnine obstaja dolžnost njihovega plačila.

Davčna obveznost nastane šele v trenutku izplačila dohodka. To pomeni, da obveznost plačila davčnega odtegljaja nastane šele, ko dolžnik v korist upnika dejansko izvrši plačilo na podlagi izvršljive sodbe, s katero je prisojen obdavčljiv dohodek in to glede na predpis, ki ureja obremenitev takega dohodka z davki in prispevki, ki velja v času izplačila. V času sodnega odločanja o odškodnini obveznost obračuna in izplačila davčnega odtegljaja v zvezi z odškodnino še ni nastala, saj odškodnina upniku še ni bila dosojena niti izplačana.

Pravdno sodišče ob odločanju o utemeljenosti zahtevka za plačilo odškodnine zaradi izgube na dohodku ne sme odšteti zneska akontacije dohodnine, ampak mora tožniku prisoditi celoten znesek odškodnine zaradi izgube dohodka. Toženka bo nato ob plačilu sama odločila, po kakšni stopnji bo obračunala akontacijo davka, tožnik pa bo lahko, če bo menil, da je bil plačan previsok davek, uveljavljal pravno varstvo po ZDavP-2.

Sodna praksa v zvezi s pravilnim oblikovanjem zahtevka v primeru, ko je odškodnina za premoženjsko škodo podvržena davčnim obremenitvam, je znana že nekaj let, vendar še vedno ni povsem poenotena. Četudi bi glede na povedano težko zaključili, da gre za presenetljivo pravno podlago v smislu drugega odstavka 351. člena ZPP, pa je dejstvo, da so v konkretni zadevi te pomembne materialnopravne vidike prezrli tako sodišče kot tudi obe stranki (obe sta bili zastopani po pravnih strokovnjakih). Zato sedaj v smislu 286.a člena ZPP na ta vidik opozarja pritožbeno sodišče, kar hkrati pomeni, da bosta imeli v ponovljenem postopku stranki v zvezi s tem pravnim vidikom še možnost podati morebitna dodatna pravna naziranja.

Bruto plača je dejansko breme delodajalca za plačilo, torej celotni znesek, ki ga mora delodajalec plačati različnim prejemnikom (delojemalcu in različnim državnim organom). Plača ali dohodek je bruto plača, zmanjšana za prispevke, neto plača pa je plača ali dohodek, zmanjšana za akontacijo dohodnine.