ZSVarPre člen 27, 27/1, 31, 31/1. Evropska konvencije o varstvu človekovih pravic člen 41. Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči člen 3, 3/2, 3/2-2. ZPŠOIRSP člen 18. URS člen 14, 22.
denarna socialna pomoč - zmotna uporaba materialnega prava - lastni dohodek - denarna odškodnina Evropskega sodišča za človekove pravice
Odškodnine Evropskega sodišča za človekove pravice, ki jo je tožnica prejela za nepremoženjsko škodo v sporu zoper Republiko Slovenijo, ni mogoče šteti za tožničin dohodek (pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za nadaljnje prejemanje javnih sredstev), torej da si sama s to odškodnino zagotavlja preživetje, temveč gre za pravično zadoščenje, kot je opredeljeno v 41. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic. Kot to izhaja iz 14. člena (enakost pred zakonom) in 22. člena Ustave RS je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Zato ni razumne podlage, da bi bile pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev različno obravnavane osebe, ki jim je bila na podlagi sodbe ESČP oziroma v zvezi s sodbo ESČP priznana odškodnina. Zato je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je odpravilo odločbi tožene stranke in toženi stranki naložilo, da je dolžna tožnici izplačati že zapadle neizplačane zneske denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nezakonitost odpovedi - utemeljenost poslovnega razloga - sodna razveza
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni zakonita, ker tožena stranka ni dokazala utemeljenosti odpovednega razloga, ki je bil v odpovedi pogodbe o zaposlitvi obrazložen kot plačilna nedisciplina poslovnih partnerjev in s tem povezana nelikvidnost tožene stranke. A.A., ki je bil poleg tožnice zakoniti zastopnik tožene stranke, v svoji izpovedi navedenega odpovednega razloga ni potrdil, pač pa je izpovedal, da je tožnici podal odpoved zato, ker je večkrat prosila, da bi ji prenehalo delovno razmerje. V posledici pravilne ugotovitve o nezakonitosti izpodbijane odpovedi je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo zahtevku iz naslova reparacije, to je zahtevku za priznanje pravic iz časa nezakonitega prenehanja delovnega razmerja in ji priznalo delovno dobo in nadomestilo plače za čas od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do sodne razveze pogodbe o zaposlitvi.
izredna denarna socialna pomoč – denarna socialna pomoč – zavrženje tožbe – vročanje
Tožena stranka je izpodbijane dokončne odločbe (zavrnitev izredne denarne socialne pomoči) z dne 13. 6. 2013, 8. 7. 2013, 18. 6. 2013 in 13. 3. 2014 v predsodnem postopku tožnici vročala na pravi naslov, to je naslov C. ulica 188, D., ki ga je tožnica sama navedla tako v vlogah, vloženih pri Centru za socialno delo, za uveljavljanje pravic, kot v pritožbah. Tožnica je imela v času od 21. 6. 2013 do 12. 7. 2013, ko so se ji vročale izpodbijane dokončne odločbe, prijavljeno stalno prebivališče na naslovu C. ulica 188, D.. Pošta je bila šele dne 27. 3. 2015 seznanjena, da tožnica ne prebiva več na tem naslovu. Tožnica na prijavljenem prebivališču v stanovanjski hiši v C. Ulici 188 D. ni imela hišnega predalčnika, so ji pa bila puščena obvestila o poštni pošiljki. Stranki se v postopku vroča na dejanski naslov prebivališča, če je ta znan. V konkretnem primeru je bil to naslov C. ulica 188, D.. Razlog, zakaj pisanj vročevalec na tem naslovu ni puščal v hišnem predalčniku, je bil na tožničini strani. Bila pa je o prispelih pošiljkah obveščena in ni bilo nobene ovire, da ne bi mogla pošiljk dvigniti in biti seznanjena z odločbami oziroma, da se ne bi štele odločbe za vročene.
Tožbe, vložene zoper izpodbijane dokončne odločbe, so bile vložene po preteku 30 dnevnega roka. Zato je sodišče prve stopnje tožbo (zadeve so se združile v en postopek) pravilno zavrglo kot prepozno (na podlagi 1. odstavka 274. člena ZPP).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – posebno pravno varstvo pred odpovedjo – starejši delavci
Tožnik je bil ob podpisu pogodbe star 57 let, zato je glede na 114. člena ZDR-1 in prehodne določbe v 226. členu ZDR-1 že izpolnjeval pogoje za varstvo pred odpovedjo. Navedeni člen namreč določa, da ne glede na določbo prvega odstavka 114. člena tega zakona uživajo posebno varstvo pred odpovedjo delavci, ki v letu 2013 izpolnijo pogoj starosti 54 let in 4 mesece - ženske in 55 let - moški in delavci, ki v letu 2014 izpolnijo pogoj starosti 55 let. V nadaljnjih treh letih do uveljavitve starosti 58 let se starost za delavce zvišuje vsako leto za eno leto.
Če se starši ne morejo sporazumeti o otrokovem novem osebnem imenu, postopek in vsebino za določitev spremembe imena določa četrti odstavek 20. člena ZOI-1. Na podlagi citirane določbe je pri spremembi imena potrebno upoštevati otrokove koristi. Te se praviloma pri spremembi imena izkazujejo skozi praktične potrebe življenja otroka. Med te spada identifikacija otroka z materjo in to vsekakor v primeru, ko je otrok dodeljen v varstvo in vzgojo materi.
sklep o dedovanju – določitev zgolj dednih deležev – vmesni sklep – delni sklep – dedič umrl pred zapustnikom
Izpodbijani sklep je po svoji vsebini delni sklep, ker je prvo sodišče z njim odločilo le o dednih deležih dedinj B. B. in C. C. (E. E. je svoj dedni delež po zapustniku A. A. odstopila B. B.). Prvo sodišče je torej odločilo le o enem izmed vprašanj, o katerem je treba odločiti v zapuščinskem postopku (3. točka drugega odstavka 214. člena ZD). Izdaja vmesnega ali delnega sklepa je v zapuščinskem postopku sicer možna v določenih specifičnih situacijah (na primer pri določitvi prevzemnika zaščitene kmetije), ki pa v tej zadevi niso podane.
izvedensko delo – izvedenec – strokovna institucija – nagrada in stroški izvedenca
Izvedensko delo se sme zaupati tudi strokovni instituciji oziroma posebnemu zavodu, če je za tako delo, če je bolj zapleteno, treba zaupati delo taki strokovni instituciji.
Po določbi 245. člena ZPP ni treba, da so v inštitucijah oziroma posebnih zavodih zaposleni sodni izvedenci.
Formalna prijava skupnega gospodinjstva za presojo o skupnem življenju ni pravno odločilna. Relevantno je, kje in na kakšen način sta pravdni stranki dejansko živeli, pri čemer med strankama ni sporno, da je bilo to prav v hiši tožnice. Navedenih ugotovitev ne spremeni niti dejstvo, da sta pravdi stranki po vsej verjetnosti spali v ločenih spalnicah, saj so tako toženčeva hči kot tudi številne priče (sosedje pravdni strank) izpovedali, da sta tožnica in toženec živela kot mož in žena, si bila medsebojno naklonjena, si medsebojno pomagala, se spoštovala in imela skupno gospodinjstvo.
Drži sicer, kar zatrjuje pritožnica v pritožbi, da bi toženke tožnici odškodninsko odgovarjale za škodo (ne sicer za vtoževano ampak za (kot že obrazloženo) škodo zaradi nesklenitve pogodbe), če bi tretja toženka izrecno jamčila tožnici, da sklenjeno zavarovanje obsega kritje vse škode na opremi in tožničini nepremičnini do dogovorjene zavarovalne vsote za primer poplav, a tega tožnica, kot utemeljeno opozarjata toženki v odgovorih na pritožbi, ni z ničemer izkazala.
OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060203
Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Rim II) člen 4, 4/1. ZMZPP člen 17. OZ člen 131, 148. ZPP člen 14.
uporaba tujega prava – uporaba prava države, kjer je nastala škoda – Uredba Rim II – neposlovna odškodninska odgovornost – predhodno vprašanje – identično dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je uporabilo napačno materialno pravo, ko je po slovenskem pravu presojalo, ali gre za neposlovno toženkino odgovornost, namesto da bi tudi to v skladu z Uredbo Rim II presodilo po avstrijskem pravu.
vznemirjanje lastninske pravice – stvarna služnost – služnost hoje in vožnje – priposestvovanje stvarne služnosti – nevknjižena služnost – dobro vidna pot – raziskovalna dolžnost ob nakupu nepremičnine
Strinjati se je mogoče s pritožnikoma, da toženec ni ničesar storil za zavarovanje svoje služnostne pravice in zato kljub izteku priposestovalne dobe ta ni bila vknjižena v zemljiško knjigo ob nakupu nepremičnine s strani tožnikov. Vendar pa pritožbeno sodišče soglaša z razlogi sodišča prve stopnje (35. točka sodbe), da tožnika glede na stanje na terenu, kjer (kot kažejo fotografije) je bila skupna enotna pot dobro vidna, nista zadostila raziskovalni dolžnosti, še posebej, ko sta se seznanila z mejami svoje parcele, po katerih poteka sporni odsek poti.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084446
URS člen 72. OZ člen 133, 133/1, 133/3, 186, 186/3, 352. ZPP člen 180, 212, 286, 286/4, 286b.
odškodnina zaradi kršitve osebnostnih pravic – pravica do zdravega življenjskega okolja – prekomerne imisije – trditvena podlaga – vsebina tožbe – sklepčnost tožbe – sklicevanje na priloge – zastaranje odškodninske terjatve – ugovor zastaranja – solidarna odgovornost
Na priloge tožbe se tožeča stranka izjemoma lahko sklicuje takrat, ko priloga ne predstavlja dokaza in ko ne gre za primer, ko bi se sodišču naložilo breme, da samo iz obsežnih prilog tožbe najde, kaj so pravnorelevantne navedbe tožnika.
Listine, četudi v tožbi označene kot priloge, niso dokazne listine, pač pa predstavljajo del trditvene podlage tožnikov.
Sodna praksa je v primeru odškodninskih terjatev za škodo, ki stalno nastaja zaradi učinkovanja prometnih imisij, zavzela stališče glede zastaranja zahtevkov, ko so tožniki zahtevali povrnitev nepremoženjske škode za obdobje petih let pred vložitvijo tožbe. Za takšne odškodninske terjatve ni uporabljiv zastaralni režim sukcesivno nastajajoče bodoče škode, ki predpostavlja, da je dejavnost, ki povzroča škodo, že zaključena, pač pa je treba upoštevati, da gre za škodo, pri kateri škodno ravnanje še vedno traja. V tem primeru je utemeljen ugovor zastaranja za škodo, ki so jo tožniki trpeli več kot tri leta pred vložitvijo tožbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084474
ZPP člen 285, 339, 339/2, 339/2-15.
pogodba o upravljanju – soseska – upravnik – neupravičena obogatitev – poslovodstvo brez naročila – gestija – nekonkretizirana višina stroškov – materialno procesno vodstvo
V primeru, da nasprotna stranka opozori na pomanjkljivo trditveno podlago, posebno opozorilo sodišča v smislu 285. člena ZPP ni potrebno.
Pogodba o upravljanju za celotno sosesko ne more zavezovati solastnikov posameznega objekta (večstanovanjske stavbe) v soseski, če je ni podpisala zahtevana večina solastnikov tega objekta.
Toženka neutemeljeno problematizira dejstvo, da je tožnik umaknil predlog za izvedenca vodoinštalaterske stroke. Tožnik tega dokaza niti ni potreboval, glede na konkretne okoliščine primera ter razporeditev trditvenega in dokaznega bremena bi ga potrebovala toženka za dokazovanje svojih trditev, da vzrok za škodo ne izvira iz njene sfere.
OZ člen 102, 102/1, 102/3, 107. ZPP člen 214, 214/2.
podjemna pogodba – pogodba o izdelavi pohištva – ara – negotovost izpolnitve – ugovor ogroženosti – zahteva po vnaprejšnjem plačilu – odstop od pogodbe pred iztekom roka – pavšalno zanikanje dejstev – nekonkretizirano zanikanje dejstev
Okoliščina, da toženec (kljub tožnikovem plačilu are) svojih obveznosti iz pogodbe ni izpolnil, spričo dogajanja po njeni sklenitvi za odločitev v predmetni zadevi ni bila ključna. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo (in to prepričljivo obrazložilo), da je slednji zaradi tožnikovega ravnanja (oziroma razlogov na njegovi strani) od pogodbe (v skladu s 107. členom OZ) upravičeno odstopil. Tako je v okviru 11. točke obrazložitve natančno (konkretno) pojasnjeno, zakaj je bil toženec spričo tožnikovega ravnanja v negotovosti, ali bo slednji svojo denarno obveznost lahko izpolnil, zaradi česar je (skladno s 102. členom OZ) upravičeno zahteval plačilo pred izvedbo montaže. Plačilo are (v višini 3.000,00 EUR), ki jo izpostavlja pritožba, ob dejstvu, da naj bi upoštevaje dodatek k pogodbi preostanek tožnikove obveznosti znašal še 10.960,00 EUR, tega strahu (negotovosti) prav gotovo ni moglo omiliti.
Sporno zemljišče je gozdno in ne stavbno, kot neutemeljeno ves čas postopka trdi predlagateljica.
Sodišče pripomb na izvedensko mnenje ni obravnavalo in razčistilo z izvedencem, temveč samo povzema izvedeniško mnenje. S takim postopanjem je bila predlagateljici odvzeta pravica obravnavanja pred sodiščem prve stopnje (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).
spor majhne vrednosti - pogodba o dobavi toplote - trditveno in dokazno breme - ugovori tožene stranke - nesporna dejstva - količina skupno dobavljene toplote - strošek celotne dobavljene toplote - možnost obrazloženega ugovora
Kadar je s pogodbo dogovorjeno, da je osnova za razdelitev stroškov dobave toplote med posamičnimi odjemalci toplotne energije za zadevno odjemno mesto delilnik stroškov, predložen s strani odjemalcev, tožeča stranka kot dobavitelj toplotne energije v način delitve ne more (ne sme) posegati (obveznost pa je tudi neodvisna od tega, ali oziroma koliko je odjemalec ogrevanje dejansko uporabljal).
Na načelni ravni višje sodišče sicer pritrjuje stališču, da listine in drugi dokazi ne morejo nadomestiti trditev o dejanski podlagi zahtevka in je sklicevanje na priloge tožbe kot trditvene navedbe dopustno upoštevati le izjemoma. Vendar pritožnica utemeljeno opozarja, da toženka v smeri, ki jo je izpostavilo sodišče prve stopnje, ni podala obrazloženih ugovorov oziroma konkretizirane trditvene podlage. Ne gre namreč spregledati, in to v tej zadevi je pomembno, da je namreč tožena stranka v odgovoru na tožbo le pavšalno navedla, da je prva pripravljalna vloga tožeče stranke nesklepčna, ker tožeča stranka ni specificirala temelja svojega tožbenega zahtevka in ni izkazala višine zahtevka, ter se pri tem sklicevala na ločitev trditvenega in dokaznega bremena tožeče stranke.
OZ člen 179, 179/1, 299, 299/2, 378. ZPP člen 339.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – razlogi zaradi katerih pritožbeno sodišče sodbe ne razveljavi in ne vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje – pritožbeni predlog – odškodnina za nepremoženjsko škodo – izpostavljenost diklorometanu – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – zmanjšanje življenjske aktivnosti – strah – zakonske zamudne obresti – načelno pravno mnenje
Pritožbeni predlog ni bistvena sestavina pritožbe, zato kljub načelu dispozitivnosti, ki velja tudi v pritožbenem postopku, pritožbeno sodišče na pritožbeni predlog ni vezano. Kljub temu je takšen predlog, v katerem pritožnik predlaga pritožbenemu sodišču, da sodbo spremeni, ne pa tudi, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, ker sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih glede priznanih obresti, pomembna predpostavka, ki jo pritožbeno sodišče upošteva, glede na okoliščine primera, ker je s tem tožena stranka predstavila ne le pričakovanja, marveč tudi interes, da pritožbeno sodišče sodbe zaradi te absolutne bistvene kršitve postopka ne razveljavi in zadeve ne vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, ker želi, da pritožbeno sodišče s spremembo sodbe odloči o utemeljenosti pritožbe in na ta način (pravnomočno) reši spor med pravdnima strankama.
To pa ne pomeni, da pritožbeno sodišče ne bi razveljavilo sodbe in ne bi zadeve vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, če bi se izkazalo, da glede na okoliščine konkretnega primera in zaradi funkcionalnih kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ni mogoče opraviti preizkusa sodbe, kot to določa 350. člen ZPP.
OZ člen 69, 69/1, 70, 70/3, 74, 74/1, 75, 280, 280/2, 788, 788/1.
komisijska pogodba – prodaja vozila – izplačilo kupnine – zastopnik – zastopanje – možnost zastopanja – pooblaščenec za sprejem izpolnitve – komu se izpolnjuje – upravičenec – odobritev izpolnitve pooblaščencu – ustno pooblastilo – vedenje nasprotne stranke
Predpostavka za veljavno zastopanje je okoliščina, da je druga stranka za zastopanje vedela oziroma bi po okoliščinah lahko sklepala, da zastopnik nastopa v imenu zastopanega (tretji odstavek 70. člena OZ).
predlog za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse - zavrnitev predloga - stečajni postopek - sredstva predujma za stroške postopka - denarna sredstva - izpisek računa - unovčenje kratkoročnih poslovnih terjatev - pogoji za odlog plačila
Trditev, da denarnih sredstev nima, stranka razen z izpiskom svojega računa, ne more dokazati.
Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je tožeča stranka v stečajnem postopku in je zato glede na strogo formalna pravila prodaje, določena v ZFPPIPP, nerealno pričakovati, da bo kratkoročne poslovne terjatve lahko unovčila v roku, ki ji je na voljo za plačilo sodne takse.