ZDR člen 6a, 45, 45/1, 45/3, 88, 88/1, 88/1-1, 90, 90/3. ZDR-1 člen 91, 91/3. OZ člen 39, 39/2, 39/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - poslovni razlog - mobbing
Tožena stranka je dokazala resnično in ne le navidezno reorganizacijo delovnega procesa z zmanjšanjem števila zaposlenih na delovnem mestu „delavec“ ter s tem obstoj (organizacijskega) poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 88. člena ZDR. Ker se je tožena stranka odločila, da bo delo opravila z manjšim številom zaposlenih na delovnem mestu „delavec“, je potreba po delu tožnice pod pogoji iz njene pogodbe o zaposlitvi prenehala. Pri tem ni bistveno, ali se je zaradi navedene odločitve tožene stranke, tj. da zmanjša število delavcev, povečal obseg opravljenih ur obstoječih zaposlenih, saj to pomeni poslovno odločitev delodajalca in s tem njegovo izključno pristojnost. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z zahtevkoma za reintegracijo in reparacijo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta
Tožena stranka je dokazala obstoj dejanskega poslovnega razloga v obliki prestrukturiranja poslovnih procesov in sprememb v organizacijski strukturi tožene stranke ter posledično zmanjšanja obsega dela, zaradi česar je ukinila organizacijsko enoto, določeno direkcijo in s tem delovno mesto direktorja te direkcije, ki ga je zasedala tožnica. Ker je obstajal utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici po 1. alinei 1. odstavka 89. člena ZDR-1 , je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
ZDSS-1 člen 80, 80/3. ZPP člen 155, 155/1, 158, 158/1.
odločitev o pravdnih stroških – ustavitev postopka
Sodišče prve stopnje je tožnici pravilno priznalo povrnitev pravdnih stroškov za sestavo prve pripravljalne vloge. Z njo sta namreč tožnika sporočila sodišču, da je toženec izdal dokončno odločbo in posledično umaknila tožbo. Pritožba pa utemeljeno opozarja, da druga pripravljalna vloga, vložena po tem, ko sta že umaknila tožbo, za postopek ni bila več potrebna. Po 1. odstavku 155. člena ZPP pa sodišče upošteva samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ekonomski razlog
Tožena stranka je dokazala, da so na delovnem mestu prodajalec vozil (na katerem je bila zaposlena tudi tožnica) zaposleni štirje delavci, glede na trenutni obseg prodaje vozil ter za učinkovito in nemoteno opravljanje dela pa zadoščajo trije. V juniju 2015 je bila prodaja vozil zelo uspešna, nato pa je obseg prodaje padel pod povprečje in tudi v prihodnje ni pričakovati obsega dela za štiri delavce. Upoštevaje manjši obseg dela in prodaje vozil v poletnih mesecih ter pričakovan enak trend v jesenskih mesecih, se je tožena stranka odločila za zmanjšanje števila zaposlenih na delovnem mestu prodajalec vozil, pri čemer je bil ta ukrep nujno potreben tudi za zagotovitev finančne vzdržnosti tožene stranke. To pa predstavlja utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alinei 1. odstavka 89. člena ZDR-1, zato je izpodbijana odpoved zakonita.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060254
ZNP člen 8, 9, 118. SPZ člen 105, 105/4. SZ-1 člen 23. ZPP člen 206.
delitev solastnine – prekinitev postopka – predhodno vprašanje – vložitev predloga za vzpostavitev etažne lastnine – pripadajoče zemljišče – prekluzija – določitev pripadajočega zemljišča k stavbi – stavba, zgrajena pred januarjem 2003 – navidezna solastnina – dejanska etažna lastnina
Pred nadaljevanjem postopka delitve solastnega premoženja je treba najprej odgovoriti na vprašanje, ali predstavlja (del) parc. št. 6, k. o. X, pripadajoče zemljišče k stavbi št. 1, k. o. X, stoječi na nepremičnini parc. št. 5, k. o. X.
sklep o dedovanju – določitev zgolj dednih deležev – vmesni sklep – delni sklep – dedič umrl pred zapustnikom
Izpodbijani sklep je po svoji vsebini delni sklep, ker je prvo sodišče z njim odločilo le o dednih deležih dedinj B. B. in C. C. (E. E. je svoj dedni delež po zapustniku A. A. odstopila B. B.). Prvo sodišče je torej odločilo le o enem izmed vprašanj, o katerem je treba odločiti v zapuščinskem postopku (3. točka drugega odstavka 214. člena ZD). Izdaja vmesnega ali delnega sklepa je v zapuščinskem postopku sicer možna v določenih specifičnih situacijah (na primer pri določitvi prevzemnika zaščitene kmetije), ki pa v tej zadevi niso podane.
IZVRŠILNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0075862
ZIZ člen 26, 26/3, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-3, 55/1-8. SZ-1 člen 98, 112, 112/1. OZ člen 311, 314.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova – odpoved najemne pogodbe – obveznost izpraznitve nepremičnine – izvršljivost terjatve – nasprotna terjatev najemnika – povrnitev vlaganj – vzajemna obveznost po izvršilnem naslovu – pogojna terjatev – obstoj izvršilnega naslova – ugovorni razlog – ugovor pobotanja glede stroškov – pogoji za pobot – materialnopravni pobot
Po določbah SZ-1 ima najemnik ob izselitvi iz stanovanja pravico do povrnitve neamortiziranega dela koristnih in potrebnih vlaganj v stanovanje, ki jih je opravil v soglasju z lastnikom, če se z njim ne dogovori drugače. Vendar pa za povrnitev vlaganj dolžnica v sodbi nima izvršilnega naslova. Četudi bi torej imela pritožnica po materialnem pravu prav, bi bilo za ta izvršilni postopek potrebno, da bi bilo o upnikovi obveznosti odločeno z izvršilnim naslovom. Ker pa dolžniku izpolnitev obveznosti po izvršilnem naslovu ni naložena pod pogojem, da hkrati upnik zagotovi izpolnitev njegove (prav tako judikatne) obveznosti, ugovorni razlog ne obstoji.
V izvršilnem postopku izvršilno sodišče upošteva le tista pravno pomembna dejstva, ki so začrtana z izvršilnim naslovom oziroma dopustnimi ugovornimi razlogi. Ta postopek ni kognicijski postopek za odločanje o morebitni nasprotni terjatvi dolžnice do upnika.
neupravičeno plačana odškodnina – kdaj je mogoče prejeto obdržati – poštenost in dobrovernost stranke – izplačilo odškodnine brez pravnega temelja – izvršilni naslov – razveljavitev potrdila o pravnomočnosti – neupravičena pridobitev – razlaga zakona
Za zahtevek toženca zoper tožnika, ki se nanaša na vtoževano terjatev, nikoli ni obstajala pravna podlaga (izvršilni naslov), ne glede na (ne)obstoj potrdila o pravnomočnosti (ki je bilo pozneje razveljavljeno). V obravnavanem primeru tako sploh ne gre za vprašanje toženca kot poštenega prejemnika, da bi v skladu s 195. členom OZ šlo za možnost prejeto obdržati, temveč za neupravičeno pridobitev in obveznost prejeto vrniti na podlagi prvega odstavka 190. člena OZ.
popravni sklep – pogoji za izdajo popravnega sklepa – računska pomota – vsebinsko drugačna odločitev – neskladje z obrazložitvijo sodbe
Iz obrazložitve (sodbe) ne sledi, da je sodišče mnenja, da je potrebno od razlike med odmerjeno in plačano odškodnino odšteti še odbitno franšizo, zato sodišče z izdajo popravnega sklepa ne more znižati dosojene odškodnine za odbitno franšizo, kot je sklenilo z izpodbijanim popravnim sklepom.
SPZ člen 92, 93, 99, 99/1, 217, 217/2, 217/3. OZ člen 60, 60/2, 63. ZTel-1 člen 155. ZEKom člen 164. ZEKom-1 člen 283.
varstvo lastninske pravice pred vznemirjanjem – rei vindicatio – negatorna tožba – odstranitveni zahtevek – postavitev telekomunikacijskega omrežja – služnost v javno korist – neprava stvarna služnost v javno korist – priposestvovanje neprave stvarne služnosti v javno korist – dobra vera – oblastni subjekt – razlaščujoč poseg – soglasje lastnika za uporabo nepremičnine – dovoljenje za začasno uporabo zemljišča do preklica – nemogoč razvezni pogoj
Glede zatrjevane služnosti (neprave stvarne služnosti v javno korist) je potrebno upoštevati, da gre pri tožencu (oziroma njegovem pravnem predniku) za oblastni, javnopravni subjekt in posledično nemožnost nedobrovernega priposestvovanja (po drugem odstavku 217. člena SPZ, prim. sodbo VS II Ips 210/2014 z dne 8. 10. 2015). Zato pa je dobroverno priposestvovanje neprave stvarne služnosti v javno korist mogoče le izjemoma (upoštevaje, da gre za razlaščujoč poseg), in to le takrat, kadar je konkreten razlastitveni akt pravni posel.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – vročitev tožbe v odgovor – vročanje – osebno vročanje – vročanje materi – vročanje odraslemu članu gospodinjstva – ločeno gospodinjstvo – vročilnica – javna listina – podpis na vročilnici – nepravilno vročanje – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker je tožena stranka dokazala, da na vročilnici ni njen podpis, ne drži ugotovitev iz zamudne sodbe, da je bila tožba osebno vročena. Toženka je sicer trdila, da je pošto prevzela njena mati. Iz vročilnice pa kaj takega ne sledi. Toženka tudi dokazuje, da na tem naslovu že leta ne biva in da z materjo nista v skupnem gospodinjstvu.
USTAVNO PRAVO – ČLOVEKOVE PRAVICE – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – SODSTVO
VSL0086121
URS člen 2, 14, 14/2, 22, 23, 23/1, 31. KZ člen 111, 111/1, 111/1-5, 112, 112/6, 169, 169/1, 169/2, 178, 178/2. KZ-1 člen 91, 91/2. ZKP člen 10, 293, 293/3, 357, 357-4, 370, 370/1, 370/1-2, 372, 372-3, 402, 402/3. ZS člen 1, 1/3.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime – razžalitev – ustavitev kazenskega postopka – absolutno zastaranje kazenskega pregona – kršitev kazenskega zakona – zmotna uporaba materialnega prava – pravnomočnost sodbe – prenehanje teka zastaranja kazenskega pregona – načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča RS – razveljavitev pravnomočne sodbe – izredna pravna sredstva – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari – preizkus zakonitosti razveljavljene pravnomočne sodbe – neobrazložen odstop od poenotene sodne prakse – trajanje postopka po razveljavitvi pravnomočne sodbe – 2-letni rok za pravnomočen zaključek novega sojenja – odločba Ustavnega sodišča – obvezna veljava odločb Ustavnega sodišča RS – odnos strožjega oziroma milejšega kazenskega zakona – ustavna pritožba – pravno sredstvo sui generis – presoja pravnih posledic razveljavitve pravnomočne sodbe z ustavno odločbo – jezikovna (gramatikalna) in namenska (teleološka) razlaga določb kazenskega zakona ter odločb Ustavnega sodišča RS – kršitev ustavnih pravic – enakost pred zakonom – enako varstvo postopkovnih pravic – prepoved oblastne samovolje – pravna varnost – načelo zaupanja v pravo – Republika Slovenija kot pravna država – sojenje v razumnem roku – prepoved spremembe na slabše v postopku po razveljavitvi obsodilne sodbe – prepoved reformatio in peius – pravni interes – kazenskopravna rehabilitacija – ugoditev pritožbi tožilca – razveljavitev sklepa
S pravnomočnostjo sodbe preneha teči zastaranje kazenskega pregona. Če je pravnomočna sodba razveljavljena, se zakonske določbe o zastaranju v postopku nove razsoje ne uporabljajo. Gre namreč za postopek, ki je namenjen sanaciji instančno ugotovljenih kršitev, ne pa za vnovični kazenski pregon.
Postopek novega sojenja mora biti končan v roku dveh let od razveljavitve prejšnje pravnomočne sodbe. V primeru uporabe KZ-1 kot materialnega predpisa se mora sodišče pri tem opreti na določbo drugega odstavka 91. člena, v primeru uporabe KZ pa na ustavno odločbo U-I-25/07-43 z dne 11. 9. 2008. Ureditvi sta vsebinsko enaki, zato ni mogoče govoriti o odnosu strožjega ali milejšega zakona.
Ne glede na to, da drugi odstavek 91. člena KZ-1 (strogo jezikovno) ureja procesno situacijo razveljavitve pravnomočne sodbe v postopku odločanja o „izrednem pravnem sredstvu“, je v skladu z namensko razlago pravne ureditve kot temelj za razveljavitev pravnomočne sodbe treba šteti tudi ustavno odločbo v postopku presoje ustavne pritožbe kot posebnega pravnega sredstva. Tudi v tem primeru velja 2-letni rok za pravnomočen zaključek ponovljenega sojenja.
Pravilo o prepovedi spremembe na slabše (reformatio in peius) preprečuje, da bi bila odločitev v novem postopku v obtoženčevo škodo. Nedvomno pa je v pravnem interesu obtoženega, da doseže kazenskopravno rehabilitacijo večje teže, ki jo v odnosu do ustavitve kazenskega postopka ali zavrnitve obtožbe zaradi zastaranja kazenskega pregona predstavlja (potencialna) oprostilna sodba.
ZPP člen 11, 11/1, 249, 249/1, 253, 253/1, 298, 298/2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/2.
izvedenec – nagrada izvedenca – izvedenina – pisna izdelava izvida in mnenja – nagrada za dopolnitev izvedenskega mnenja
Plačilo za pisno izdelavo izvida in mnenja zajema tudi morebitna nadaljnja pojasnila izvedenke v zvezi s pripombami strank k njenemu mnenju. Samo takrat, ko mora izvedenec odgovoriti na dodatna vprašanja, ki jih sodišče od njega še ni terjalo, pripada izvedencu po drugem odstavku 51. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih nagrada tudi za pisno izdelavo dopolnilnega izvida in mnenja. Izvedensko delo je namreč treba obravnavati kot celoto, zato odgovora izvedenke na pripombe strank k njenemu mnenju ni mogoče enačiti z izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja.
SPZ člen 65, 65/1, 72, 72/1, 100, 105, 105/1, 105/3. ZPP člen 191, 196.
lastninska pravica – varstvo lastninske pravice – skupna lastnina – skupni deli stavbe – pripadajoče zemljišče – funkcionalno zemljišče – etažni lastniki – tožba za varstvo lastninske pravice – sosporništvo skupnih lastnikov – enotni sosporniki – nujni sosporniki – nujno sosporništvo na aktivni strani – zavrženje tožbe
Vendar pa nujnega sosporništva ni na aktivni strani, saj vseh udeležencev materialnopravnega razmerja ni mogoče prisiliti k tožbi ali drugačnemu aktivnemu ravnanju, zato za vložitev tožbe za varstvo lastninske pravice na skupnih delih po členu 100 SPZ ni potrebno, da sodelujejo vsi tožniki, in je materialnopravno napačno zato stališče sodišča prve stopnje, da so tožniki nujni sosporniki.
oprostitev plačila sodnih taks – uspeh v postopku – obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka – obseg veljavnosti in razveljavitev sklepa o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks
Določba četrtega odstavka 15. člena ZST-1, na katero se sklicuje pritožba, se nanaša na drug primer, ko stranka v postopku le deloma uspe in na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova pridobi premoženje, ki presega del takse, ki bi jo morala plačati, če ne bi bila oproščena plačila taks. Te določbe pa ni moč uporabiti v obravnavanem primeru, ko je tožeča stranka v postopku v celoti uspela.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0080075
OZ člen 82, 82/2.
razlaga pogodbe – sporna pogodbena določila – skupen namen pogodbenikov – pravica do provizije – dokazna ocena
Med primere spornih pogodbenih določil po stališču sodne prakse sodi tudi primer, ko sta tezi pravdnih strank o vsebini relevantne pogodbene določbe nasprotni, nobeni pa glede na vsebino pogodbe ni mogoče odreči relevantne teže. V takem primeru je za ugotovitev vsebine pogodbenega dogovora treba ugotoviti skupen namen pogodbenikov ob upoštevanju načel obligacijskega prava v smislu drugega odstavka 82. člena OZ.
ZIZ člen 81, 81/3, 85. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom tarifna številka 1, 1/4, 2, 2-6. ZPP člen 2, 2/1.
rubež premičnin – register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin – vpis sklepa o izvršbi v register – fizični rubež – povrnitev stroškov – obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja – vezanost na zahtevek – delna ugoditev zahtevku
Rubež premičnin, ki se vpisujejo v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, se opravi z vpisom sklepa o izvršbi v ta register. S takšno ureditvijo, ki je bila uveljavljena z ZIZ-J in velja od 30. 7. 2014, upnik hitreje pride do zastavne pravice na zarubljeni premičnini, vendar pa s tem ni izključena oprava fizičnega rubeža premičnine, saj je ostala določba 85. člena ZIZ nespremenjena.
Ker se upnikov zahtevek nanaša na povrnitev stroškov rubeža, pomeni priznanje stroškov neuspešnega (ali neizvedenega) rubeža delno ugoditev zahtevku, torej manj od zahtevanega, ne pa nekaj drugega.
Sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava sklepčnosti tožbenega zahtevka ni presojalo v okviru materialnopravnih določil, kot so določena v SPZ, v trditveni podlagi, ki je navedena v tožbi, pa ni podlage za zaključek sodišča prve stopnje, da tožnica nima podlage za uveljavitev plačila uporabnine, ker naj bi imela sklenjeno veljavno najemno pogodbo za iste prostore s K., ob dejstvu, da je tožeča stranka navedla, da tožena stranka uporablja prostore v lastno korist, za opravljanje svoje dejavnosti in da ni član K., ki je formalni najemnik tega prostora. V sodbi sodišča prve stopnje zavzeto stališče, da zaradi tega ni podana pasivna legitimacija tožene stranke, je nepravilno.
plačilo sodne takse za pritožbo v postopkih za izdajo plačilnega naloga – ugovor zoper plačilni nalog – razlogi za ugovor zoper plačilni nalog
Tožnik ni ne v samem ugovoru zoper plačilni nalog z dne 22. 1. 2016 in ne v obravnavani pritožbi (jasno) navedel nobenega od v 34.a členu ZST-1 predvidenih (in hkrati edino relevantnih) razlogov za ugovor zoper plačilni nalog.