Toženka neutemeljeno problematizira dejstvo, da je tožnik umaknil predlog za izvedenca vodoinštalaterske stroke. Tožnik tega dokaza niti ni potreboval, glede na konkretne okoliščine primera ter razporeditev trditvenega in dokaznega bremena bi ga potrebovala toženka za dokazovanje svojih trditev, da vzrok za škodo ne izvira iz njene sfere.
neupravičeno plačana odškodnina – kdaj je mogoče prejeto obdržati – poštenost in dobrovernost stranke – izplačilo odškodnine brez pravnega temelja – izvršilni naslov – razveljavitev potrdila o pravnomočnosti – neupravičena pridobitev – razlaga zakona
Za zahtevek toženca zoper tožnika, ki se nanaša na vtoževano terjatev, nikoli ni obstajala pravna podlaga (izvršilni naslov), ne glede na (ne)obstoj potrdila o pravnomočnosti (ki je bilo pozneje razveljavljeno). V obravnavanem primeru tako sploh ne gre za vprašanje toženca kot poštenega prejemnika, da bi v skladu s 195. členom OZ šlo za možnost prejeto obdržati, temveč za neupravičeno pridobitev in obveznost prejeto vrniti na podlagi prvega odstavka 190. člena OZ.
odškodnina – odškodnina za nepremoženjsko škodo – odškodnina za premoženjsko škodo – pravno priznana škoda – duševne bolečine ob opazovanju trpečega mačka – telesne bolečine zaradi prask mačka – stroški zdravljenja – napaka veterinarja – zlom stegnenice mačka
Nepremoženjska škoda, ki jo je pritožnica trpela v zvezi z duševnimi bolečinami, ko je opazovala svojega trpečega mačka, ni mogoče uvrstiti v nobeno od oblik pravno priznanih škod.
Stroški, ki so se nanašali na zdravljenje zloma stegnenice, bi nastali v vsakem primeru, prav tako tudi strošek odstranitve igle, in to niso stroški, ki so nastali zaradi morebitne strokovne napake toženkinega zavarovanca. Pravi vzrok za nastanek teh stroškov je dejstvo, da je maček padel z balkona in si zlomil stegnenico.
Začasni skrbnik zapuščine je zakoniti zastopnik vseh dedičev, upravitelj zapuščine pa ima do zaključka zapuščinske obravnave položaj in pravice izvršitelja oporoke, po njenem zaključku pa je pooblaščenec dedičev.
popravni sklep – pogoji za izdajo popravnega sklepa – računska pomota – vsebinsko drugačna odločitev – neskladje z obrazložitvijo sodbe
Iz obrazložitve (sodbe) ne sledi, da je sodišče mnenja, da je potrebno od razlike med odmerjeno in plačano odškodnino odšteti še odbitno franšizo, zato sodišče z izdajo popravnega sklepa ne more znižati dosojene odškodnine za odbitno franšizo, kot je sklenilo z izpodbijanim popravnim sklepom.
IZVRŠILNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0077513
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 65, 65/5, 107, 110, 110/1, 119. OZ člen 306, 306/1, 309. ZNP člen 168 - 177. SPZ člen 206, 206/1, 206/2, 207, 208, 209, 209/2.
sodni depozit v primeru rubeža in prenosa terjatve – več upnikov – presoja pravilnosti pogojev položitve in izročitve – prenehanje terjatve zaradi sodnega depozita – fiduciarna cesija
Če poleg upnika glede prenesene terjatve uveljavljajo kakšno pravico še drugi, lahko dolžnikov dolžnik v korist vseh teh pri sodišču položi celoten znesek ali samo zapadli znesek terjatve. Temu je tako omogočeno, da v primeru, kadar je soočen s situacijo, v kateri več oseb od njega zahteva izpolnitev iste zarubljene terjatve, terjatev lahko položi pri sodišču, z namenom, da sodišče opravi delitev. Postopek, ki je za to predviden, je nepravdni postopek. V primeru sodnega depozita izvršilno sodišče ne more presojati pravilnosti pogojev položitve in izročitve depozita. Na podlagi fiduciarne cesije upnik ni pridobil zastavne pravice na odstopljeni terjatvi v zavarovanje, temveč zastavno pravico upnik pridobi šele s sklepom o rubežu terjatve. V konkretnem postopku sodišče ne more presojati upnikovih navedb v zvezi s tem, da naj drugi upniki ne bi imeli veljavnih opravljenih rubežev terjatve. Upnik bi takšne zahtevke lahko uveljavljal le v posamičnih izvršilnih postopkih z ugovori tretjega oziroma bi moral uspeti tudi s tožbami na nedopustnost izvršbe. S tem, ko je dolžnica navedla, da je terjani znesek položila na sodni depozit, je uveljavljala ugovorni razlog prenehanja terjatve zaradi izpolnitve oziroma, da je terjatev prenehala na drug način. To je bistveni učinek sodne položitve. Dolžnica sama nosi tveganje napačne položitve in postavljenih pogojev, vendar pa morebitnih nepravilnosti upnik ne more uveljavljati v konkretnem postopku, pač pa bi bil to potencialno lahko le predmet drugih postopkov.
IZVRŠILNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0075862
ZIZ člen 26, 26/3, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-3, 55/1-8. SZ-1 člen 98, 112, 112/1. OZ člen 311, 314.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova – odpoved najemne pogodbe – obveznost izpraznitve nepremičnine – izvršljivost terjatve – nasprotna terjatev najemnika – povrnitev vlaganj – vzajemna obveznost po izvršilnem naslovu – pogojna terjatev – obstoj izvršilnega naslova – ugovorni razlog – ugovor pobotanja glede stroškov – pogoji za pobot – materialnopravni pobot
Po določbah SZ-1 ima najemnik ob izselitvi iz stanovanja pravico do povrnitve neamortiziranega dela koristnih in potrebnih vlaganj v stanovanje, ki jih je opravil v soglasju z lastnikom, če se z njim ne dogovori drugače. Vendar pa za povrnitev vlaganj dolžnica v sodbi nima izvršilnega naslova. Četudi bi torej imela pritožnica po materialnem pravu prav, bi bilo za ta izvršilni postopek potrebno, da bi bilo o upnikovi obveznosti odločeno z izvršilnim naslovom. Ker pa dolžniku izpolnitev obveznosti po izvršilnem naslovu ni naložena pod pogojem, da hkrati upnik zagotovi izpolnitev njegove (prav tako judikatne) obveznosti, ugovorni razlog ne obstoji.
V izvršilnem postopku izvršilno sodišče upošteva le tista pravno pomembna dejstva, ki so začrtana z izvršilnim naslovom oziroma dopustnimi ugovornimi razlogi. Ta postopek ni kognicijski postopek za odločanje o morebitni nasprotni terjatvi dolžnice do upnika.
spor majhne vrednosti - pogodba o dobavi toplote - trditveno in dokazno breme - ugovori tožene stranke - nesporna dejstva - količina skupno dobavljene toplote - strošek celotne dobavljene toplote - možnost obrazloženega ugovora
Kadar je s pogodbo dogovorjeno, da je osnova za razdelitev stroškov dobave toplote med posamičnimi odjemalci toplotne energije za zadevno odjemno mesto delilnik stroškov, predložen s strani odjemalcev, tožeča stranka kot dobavitelj toplotne energije v način delitve ne more (ne sme) posegati (obveznost pa je tudi neodvisna od tega, ali oziroma koliko je odjemalec ogrevanje dejansko uporabljal).
Na načelni ravni višje sodišče sicer pritrjuje stališču, da listine in drugi dokazi ne morejo nadomestiti trditev o dejanski podlagi zahtevka in je sklicevanje na priloge tožbe kot trditvene navedbe dopustno upoštevati le izjemoma. Vendar pritožnica utemeljeno opozarja, da toženka v smeri, ki jo je izpostavilo sodišče prve stopnje, ni podala obrazloženih ugovorov oziroma konkretizirane trditvene podlage. Ne gre namreč spregledati, in to v tej zadevi je pomembno, da je namreč tožena stranka v odgovoru na tožbo le pavšalno navedla, da je prva pripravljalna vloga tožeče stranke nesklepčna, ker tožeča stranka ni specificirala temelja svojega tožbenega zahtevka in ni izkazala višine zahtevka, ter se pri tem sklicevala na ločitev trditvenega in dokaznega bremena tožeče stranke.
OZ člen 102, 102/1, 102/3, 107. ZPP člen 214, 214/2.
podjemna pogodba – pogodba o izdelavi pohištva – ara – negotovost izpolnitve – ugovor ogroženosti – zahteva po vnaprejšnjem plačilu – odstop od pogodbe pred iztekom roka – pavšalno zanikanje dejstev – nekonkretizirano zanikanje dejstev
Okoliščina, da toženec (kljub tožnikovem plačilu are) svojih obveznosti iz pogodbe ni izpolnil, spričo dogajanja po njeni sklenitvi za odločitev v predmetni zadevi ni bila ključna. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo (in to prepričljivo obrazložilo), da je slednji zaradi tožnikovega ravnanja (oziroma razlogov na njegovi strani) od pogodbe (v skladu s 107. členom OZ) upravičeno odstopil. Tako je v okviru 11. točke obrazložitve natančno (konkretno) pojasnjeno, zakaj je bil toženec spričo tožnikovega ravnanja v negotovosti, ali bo slednji svojo denarno obveznost lahko izpolnil, zaradi česar je (skladno s 102. členom OZ) upravičeno zahteval plačilo pred izvedbo montaže. Plačilo are (v višini 3.000,00 EUR), ki jo izpostavlja pritožba, ob dejstvu, da naj bi upoštevaje dodatek k pogodbi preostanek tožnikove obveznosti znašal še 10.960,00 EUR, tega strahu (negotovosti) prav gotovo ni moglo omiliti.
OZ člen 69, 69/1, 70, 70/3, 74, 74/1, 75, 280, 280/2, 788, 788/1.
komisijska pogodba – prodaja vozila – izplačilo kupnine – zastopnik – zastopanje – možnost zastopanja – pooblaščenec za sprejem izpolnitve – komu se izpolnjuje – upravičenec – odobritev izpolnitve pooblaščencu – ustno pooblastilo – vedenje nasprotne stranke
Predpostavka za veljavno zastopanje je okoliščina, da je druga stranka za zastopanje vedela oziroma bi po okoliščinah lahko sklepala, da zastopnik nastopa v imenu zastopanega (tretji odstavek 70. člena OZ).
ODŠKODNINSKO PRAVO – CESTE IN CESTNI PROMET – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
VSL0060222
OZ člen 131, 133, 133/3, 352. ZGJS člen 53. ZJC člen 3, 3/1. ZCes-1 člen 39, 39/2.
odškodnina – poseg na občinski cesti – nestrokovna prestavitev odtoka – zemljiškoknjižni lastnik ceste – odsotnost soglasja lastnika za delo na cesti – sukcesivna škoda – zastaranje
Pritožbeno sodišče se strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da tožnik ni konkretiziral nedopustnega ravnanja drugo toženke. Iz tožbenih trditev izhaja zaključek, da je neznani izvajalec del bodisi v letu 2002 bodisi v letu 2003 ob tožnikovi hiši poškodoval povezavo med peskolovom in cestno kanalizacijo ter mu na ta način povzročil škodo. Vendar pa tožnik zmotno meni, da predstavlja odsotnost drugo toženkinega soglasja za konkretni poseg v občinsko cesto njeno protipravno opustitev. Odsotnost soglasja za konkretni poseg še ne pomeni, da je drugo toženka ravnala v nasprotju s pravom.
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5, 12, 12/3, 12/4.
oprostitev plačila sodne takse - trditveno breme stranke - ogrožanje dejavnosti stranke - takojšnje plačilo sodne takse za pritožbo - pokrivanje izgube - bodoči donosi - izjava o premoženjskem stanju - kratkoročna sredstva
Ker tožena stranka skladno s tretjim odstavkom 11. člena ZST-1 ni pojasnila, v čem bi bilo s plačilom sodne takse za pritožbo njeno poslovanje moteno, upoštevaje tudi podatke, ki izhajajo iz bilance stanja za leto 2015, da ima 5.383,00 EUR kratkoročnih sredstev, in upoštevaje, da iz priložene izjave o premoženjskem stanju izhaja, da ima prilive na račun, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je njen predlog za oprostitev plačila (in odlog oziroma obročno plačilo) sodne takse za pritožbo zavrnilo, pravilna. Pritožbeno sodišče dodaja še, da iz javno dostopnega izkaza poslovnega izida za leto 2015 izhaja, da tožena stranka v letu 2015 ni imela zaposlenih oziroma stroškov dela, iz pojasnil k izkazom tožene stranke pa, da bo tožena stranka izgubo pokrivala z bodočimi donosi. Tožena stranka zato ni izkazala niti, da je nelikvidna, niti da brez ogrožanja svoje dejavnosti ne more zagotoviti sredstev za takojšnje plačilo sodne takse za pritožbo.
oprostitev plačila sodnih taks – uspeh v postopku – obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka – obseg veljavnosti in razveljavitev sklepa o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks
Določba četrtega odstavka 15. člena ZST-1, na katero se sklicuje pritožba, se nanaša na drug primer, ko stranka v postopku le deloma uspe in na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova pridobi premoženje, ki presega del takse, ki bi jo morala plačati, če ne bi bila oproščena plačila taks. Te določbe pa ni moč uporabiti v obravnavanem primeru, ko je tožeča stranka v postopku v celoti uspela.
SPZ člen 65, 65/1, 72, 72/1, 100, 105, 105/1, 105/3. ZPP člen 191, 196.
lastninska pravica – varstvo lastninske pravice – skupna lastnina – skupni deli stavbe – pripadajoče zemljišče – funkcionalno zemljišče – etažni lastniki – tožba za varstvo lastninske pravice – sosporništvo skupnih lastnikov – enotni sosporniki – nujni sosporniki – nujno sosporništvo na aktivni strani – zavrženje tožbe
Vendar pa nujnega sosporništva ni na aktivni strani, saj vseh udeležencev materialnopravnega razmerja ni mogoče prisiliti k tožbi ali drugačnemu aktivnemu ravnanju, zato za vložitev tožbe za varstvo lastninske pravice na skupnih delih po členu 100 SPZ ni potrebno, da sodelujejo vsi tožniki, in je materialnopravno napačno zato stališče sodišča prve stopnje, da so tožniki nujni sosporniki.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023492
KZ-1 člen 26, 327, 327/1, 327/3, 327/4. ZKP člen 370, 370/1, 370/1-3, 371, 371/1, 371/1-11, 373, 391.
kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa – opustitev nadzorstva v javnem prometu – nejasni in nasprotujoči si razlogi o odločilnih dejstvih – nesubstanciranost pritožbenih navedb – zmotna ugotovitev dejanskega stanja – odločba o krivdi – zavestna malomarnost – ravnanje s potrebno pazljivostjo – dolžnost preprečiti prepovedano posledico – objektivna kršitev oziroma opustitev dolžnostnega ravnanja – naključje – objektivna odgovornost – pravilo subjektivne odgovornosti – presoja odločbe o krivdi
Za zaključek o obstoju obdolženčeve opustitve potrebne pazljivosti (zavestne malomarnosti) v luči pravil o subjektivni odgovornosti v kazenskem pravu bi morale biti kumulativno dokazane okoliščine, da (1) je prav obdolženega obvezovala dolžnost preprečiti prepovedano posledico; (2) je bilo njegovo ravnanje objektivna kršitev dolžnostnega ravnanja; (3) bi v enakih razmerah drugi zaposleni, ki so jih obvezovala enaka pravila, ravnali bolj skrbno kot obdolženec.
STEČAJNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060185
ZFPPIPP člen 132, 132/5, 280, 280/2, 280/2-1. ZPP člen 154, 154/1. ZIZ člen 59, 60.
nedopustnost izvršbe – stečajni postopek – posledice začetka stečajnega postopka – izvršilni postopek začet pred stečajnim postopkom – vpliv začetka stečajnega postopka na izvršilni postopek – ločitvena pravica, pridobljena v izvršilnem postopku – ustavitev izvršilnega postopka – pravni interes – zavrženje tožbe – stroški postopka
Ker je bil izvršilni postopek zoper dolžnika ustavljen na podlagi 1. točke drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP, tožnica nima več pravnega interesa za tožbo na nedopustnost izvršbe. Čeprav je ločitvena pravica upnika ostala v veljavi, bo do prodaje vsega premoženja stečajnega postopka dolžnika prišlo v stečajnem postopku.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060214
ZNP člen 8, 8/1, 37. ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1. SPZ člen 105. ZVEtL člen 3.
razdružitev solastnine – razdelitev posameznega dela – predhodno vprašanje – etažna lastnina – dejanska etažna lastnina – samostojna stvar – prekinitev postopka za razdružitev solastnine do vzpostavitve etažne lastnine – pridobitelj posameznega dela stavbe
Predlagateljica ne more uspeti s predlogom za delitev le dela solastne stvari (stanovanja v večstanovanjski stavbi, ki je v solastnini), če prej ni vzpostavljena etažna lastnina, po kateri ta del pridobi status samostojnega nosilca lastninske pravice. Prekinitev postopka do dokončanja že začetega postopka za vzpostavitev etažne lastnine in pripadajočega zemljišča je zato smotrna.
odškodninska odgovornost - odškodnina za nepremoženjsko škodo - poškodba hrbtenice - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - skaženost - brazgotine - kozmetični defekt - strah - načelo individualizacije - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dohodek - akontacija dohodnine - plačnik davka - tek zakonskih zamudnih obresti od nepremoženjske škode
Odškodnina, ki predstavlja nadomestilo za izgubljeni dohodek, je obdavčljiva (peti odstavek 27. člena ZDoh-2). Toženka pritožbeno smiselno navaja, da je plačnica davka (125. člen ZDoh-2), vendar se nadalje neutemeljeno zavzema za prisojo neto zneskov iz tega naslova, saj če plačnik plača akontacijo, to stori v korist davčnega zavezanca. Akontacija dohodnine, ki jo kot plačnik davka po ZDoh-2 plača toženka, torej predstavlja plačilo na račun izpolnitve njene obveznosti po sodbi.
OZ člen 179, 182. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme člen 136, 137. Priloga IV. k Uredbi o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih.
opravljanje montažerskih del - padec z lestve - zdrs lestve na gladkih in spolzkih tleh - ustreznost pri delu uporabljene lestve - drsnost tal - vzročna zveza med padcem lestve in drsnostjo tal - zagotovitev za uporabo varnih tal - nepremoženjska škoda - zlom obeh petnic - krivdna odškodninska odgovornost - soprispevek oškodovanca - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - trajno zmanjšanje življenjske aktivnosti
Glede na tako neustrezen rezultat drsnosti tal in glede na to, da je lestev, ki jo je tožnik pri delu uporabljal, ustrezala predpisom o varnosti pri uporabi delovne opreme, medtem ko dejanske ugotovitve ne podpirajo pritožbenih navedb, da bi bili lahko vzrok za padec določeni odpadki od dela na tleh (prah, manjši koščki materiala in ometa), je v celoti utemeljen zaključek o krivdni odgovornosti zavarovanke toženke, da ni zagotovila tal, ki bi bila varna za uporabo1 in istočasno utemeljen očitek tožniku, da bi bila pri delu, ki ga je opravljal, primernejša uporaba A-lestve, ki ima večjo stabilnost.