osebni stečaj – pravne posledice začetka stečajnega postopka – vložitev tožbe po začetku postopka osebnega stečaja – dopustnost tožbe – zavrženje tožbe – prijava izločitvenih pravic
V trajanju postopka osebnega stečaja upnik terjatve, ki vpliva na obseg stečajne mase in je nastala pred začetkom stečajnega postopka, ne more uveljavljati izven stečajnega postopka.
ZFPPIPP člen 217. ZPP člen 2, 2/1, 12, 108, 181, 181/1, 285.
odločanje o terjatvah po potrditvi prisilne poravnave – tožba na ugotovitev obstoja terjatve – pravni interes – nepravilno oblikovan tožbeni zahtevek
Tožeča stranka bi morala oblikovati tožbeni zahtevek v skladu z 217. členom ZFPPIPP. V konkretnem primeru je namreč nastala procesna situacija, ki jo ureja navedena določba ZFPPIPP.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – vročitev tožbe v odgovor – vročanje – osebno vročanje – vročanje materi – vročanje odraslemu članu gospodinjstva – ločeno gospodinjstvo – vročilnica – javna listina – podpis na vročilnici – nepravilno vročanje – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker je tožena stranka dokazala, da na vročilnici ni njen podpis, ne drži ugotovitev iz zamudne sodbe, da je bila tožba osebno vročena. Toženka je sicer trdila, da je pošto prevzela njena mati. Iz vročilnice pa kaj takega ne sledi. Toženka tudi dokazuje, da na tem naslovu že leta ne biva in da z materjo nista v skupnem gospodinjstvu.
DEDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO – DAVKI
VSL0085829
ZD člen 131, 145, 145/1. ZZZDR člen 211. ZDen člen 67, 67/3, 78, 78/2. OZ člen 190, 197. ZPP člen 151. ZDDV-1 člen 3, 3/1, 3/1-3.
upravnik – skrbnik za poseben primer – skrbnik zapuščine – skrbnik denacionalizacijskega premoženja – dedič denacionaliziranega premoženja – skupnost dedičev – zastopanje dedičev – pasivna legitimacija – stroški pravdnega postopka – nagrada za delo odvetnika – izdatek za drugega – neupravičena pridobitev
Pravni položaj skrbnika denacionaliziranega premoženja je v bistvu enak položaju začasnega skrbnika zapuščine po 131. členu Zakona o dedovanju, s to razliko, da ga ne postavi zapuščinsko sodišče v zapuščinskem postopku, ampak organ denacionalizacijskega postopka v odločbi o denacionalizaciji, in to obligatorno, v vseh primerih denacionalizacije, če je upravičenec umrl, in ne samo v primerih, kadar je to potrebno, kot določa ZD.
Ne gre torej samo za začasno upravljanje denacionaliziranega premoženja, ampak sploh za zastopanje dedičev – skrbnik zastopa prave dediče, tj. tiste osebe, ki bodo v sklepu o dedovanju denacionaliziranega premoženja ugotovljene kot dediči.
Skrbnik ne more kot materialnopravni zavezanec stopiti na mesto dedičev denacionalizacijskega upravičenca. V okviru pooblastil, ki mu jih daje 131. člen ZD, skrbnik zapuščine sicer lahko toži in je tožen, a zgolj v imenu dedičev.
Nezakonito bi bilo, da bi odvetniku priznali nagrado za delo v primerih, ko je storitev opravil zase. Strošek za nagrado mu je mogoče priznati le takrat, ko pravno svetuje, zastopa in zagovarja druge (tj. stranke).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0080075
OZ člen 82, 82/2.
razlaga pogodbe – sporna pogodbena določila – skupen namen pogodbenikov – pravica do provizije – dokazna ocena
Med primere spornih pogodbenih določil po stališču sodne prakse sodi tudi primer, ko sta tezi pravdnih strank o vsebini relevantne pogodbene določbe nasprotni, nobeni pa glede na vsebino pogodbe ni mogoče odreči relevantne teže. V takem primeru je za ugotovitev vsebine pogodbenega dogovora treba ugotoviti skupen namen pogodbenikov ob upoštevanju načel obligacijskega prava v smislu drugega odstavka 82. člena OZ.
Formalna prijava skupnega gospodinjstva za presojo o skupnem življenju ni pravno odločilna. Relevantno je, kje in na kakšen način sta pravdni stranki dejansko živeli, pri čemer med strankama ni sporno, da je bilo to prav v hiši tožnice. Navedenih ugotovitev ne spremeni niti dejstvo, da sta pravdi stranki po vsej verjetnosti spali v ločenih spalnicah, saj so tako toženčeva hči kot tudi številne priče (sosedje pravdni strank) izpovedali, da sta tožnica in toženec živela kot mož in žena, si bila medsebojno naklonjena, si medsebojno pomagala, se spoštovala in imela skupno gospodinjstvo.
Če se starši ne morejo sporazumeti o otrokovem novem osebnem imenu, postopek in vsebino za določitev spremembe imena določa četrti odstavek 20. člena ZOI-1. Na podlagi citirane določbe je pri spremembi imena potrebno upoštevati otrokove koristi. Te se praviloma pri spremembi imena izkazujejo skozi praktične potrebe življenja otroka. Med te spada identifikacija otroka z materjo in to vsekakor v primeru, ko je otrok dodeljen v varstvo in vzgojo materi.
Materialno procesno vodstvo ni namenjeno pozivom k vsebinskim spremembam tožbenega zahtevka. Vsebinskih navodil, kako oblikovati tožbeni zahtevek, sodišče tožeči stranki ne sme dati. Tožeča stranka s postavitvijo tožbenega zahtevka konkretne vsebine od sodišča zahteva, da mu zagotovi takšno pravno varstvo proti tožencu. Oblikovanje tožbenega zahtevka je odraz strankine dispozicije (svobodne volje) pri opredelitvi zahteve za pravno varstvo. V polje strankine presoje sodi, kakšno pravno varstvo bo upoštevaje svoje interese zasledovala (uveljavljala) od nasprotne stranke. Sodišče pa nato v mejah postavljenih zahtevkov le še odloča, če je tožbeni zahtevek utemeljen - ali je tožeča stranka do zahtevanega pravnega varstva upravičena po materialnem pravu in ali je pravno varstvo zahtevala z ustreznim tožbenim zahtevkom.
Prepovedovanje nelojalne konkurence po sistemu primarnosti generalne klavzule zainteresirani osebi nalaga, da v konkretnem primeru dokaže, da očitano ravnanje ustreza vsem elementom generalne klavzule. Takšna je tudi slovenska ureditev v ZVK. V tretjem odstavku 13. člena ZVK so posamična ravnanja nelojalne konkurence navedena zgolj eksemplifikativno.
Izraba značilnih znakov razlikovanja drugega podjetja je lahko dejanje nelojalne konkurence, če nasprotuje dobrim poslovnim običajem. Logika takšnega delovanja je v pridobivanju kupcev na račun konkurentov, katerih znake razlikovanja podjetje izrablja, s čimer jim povzroča tržno škodo - izkorišča njihov ugled. Hkrati pa med potrošniki ustvarja zmedo glede izvora blaga. Zmeda pri tovrstni obliki nelojalnega konkuriranja nastane s tem, ko je celostna podoba izdelkov enega podjetja zamenljivo podobna izdelkom podjetja, ki je na trgu nastopalo že prej. Nelojalno konkuriranje v tej pojavni obliki je posledica bistvene podobnosti primerjanih izdelkov kot celote, s čimer v očeh kupca prihaja do zamenjevanja izdelkov (ustvarjanja „zmede“).
neupravičeno plačana odškodnina – kdaj je mogoče prejeto obdržati – poštenost in dobrovernost stranke – izplačilo odškodnine brez pravnega temelja – izvršilni naslov – razveljavitev potrdila o pravnomočnosti – neupravičena pridobitev – razlaga zakona
Za zahtevek toženca zoper tožnika, ki se nanaša na vtoževano terjatev, nikoli ni obstajala pravna podlaga (izvršilni naslov), ne glede na (ne)obstoj potrdila o pravnomočnosti (ki je bilo pozneje razveljavljeno). V obravnavanem primeru tako sploh ne gre za vprašanje toženca kot poštenega prejemnika, da bi v skladu s 195. členom OZ šlo za možnost prejeto obdržati, temveč za neupravičeno pridobitev in obveznost prejeto vrniti na podlagi prvega odstavka 190. člena OZ.
ZIZ člen 81, 81/3, 85. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom tarifna številka 1, 1/4, 2, 2-6. ZPP člen 2, 2/1.
rubež premičnin – register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin – vpis sklepa o izvršbi v register – fizični rubež – povrnitev stroškov – obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja – vezanost na zahtevek – delna ugoditev zahtevku
Rubež premičnin, ki se vpisujejo v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, se opravi z vpisom sklepa o izvršbi v ta register. S takšno ureditvijo, ki je bila uveljavljena z ZIZ-J in velja od 30. 7. 2014, upnik hitreje pride do zastavne pravice na zarubljeni premičnini, vendar pa s tem ni izključena oprava fizičnega rubeža premičnine, saj je ostala določba 85. člena ZIZ nespremenjena.
Ker se upnikov zahtevek nanaša na povrnitev stroškov rubeža, pomeni priznanje stroškov neuspešnega (ali neizvedenega) rubeža delno ugoditev zahtevku, torej manj od zahtevanega, ne pa nekaj drugega.
OZ člen 102, 102/1, 102/3, 107. ZPP člen 214, 214/2.
podjemna pogodba – pogodba o izdelavi pohištva – ara – negotovost izpolnitve – ugovor ogroženosti – zahteva po vnaprejšnjem plačilu – odstop od pogodbe pred iztekom roka – pavšalno zanikanje dejstev – nekonkretizirano zanikanje dejstev
Okoliščina, da toženec (kljub tožnikovem plačilu are) svojih obveznosti iz pogodbe ni izpolnil, spričo dogajanja po njeni sklenitvi za odločitev v predmetni zadevi ni bila ključna. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo (in to prepričljivo obrazložilo), da je slednji zaradi tožnikovega ravnanja (oziroma razlogov na njegovi strani) od pogodbe (v skladu s 107. členom OZ) upravičeno odstopil. Tako je v okviru 11. točke obrazložitve natančno (konkretno) pojasnjeno, zakaj je bil toženec spričo tožnikovega ravnanja v negotovosti, ali bo slednji svojo denarno obveznost lahko izpolnil, zaradi česar je (skladno s 102. členom OZ) upravičeno zahteval plačilo pred izvedbo montaže. Plačilo are (v višini 3.000,00 EUR), ki jo izpostavlja pritožba, ob dejstvu, da naj bi upoštevaje dodatek k pogodbi preostanek tožnikove obveznosti znašal še 10.960,00 EUR, tega strahu (negotovosti) prav gotovo ni moglo omiliti.
sklep o dedovanju – določitev zgolj dednih deležev – vmesni sklep – delni sklep – dedič umrl pred zapustnikom
Izpodbijani sklep je po svoji vsebini delni sklep, ker je prvo sodišče z njim odločilo le o dednih deležih dedinj B. B. in C. C. (E. E. je svoj dedni delež po zapustniku A. A. odstopila B. B.). Prvo sodišče je torej odločilo le o enem izmed vprašanj, o katerem je treba odločiti v zapuščinskem postopku (3. točka drugega odstavka 214. člena ZD). Izdaja vmesnega ali delnega sklepa je v zapuščinskem postopku sicer možna v določenih specifičnih situacijah (na primer pri določitvi prevzemnika zaščitene kmetije), ki pa v tej zadevi niso podane.
spor o obsegu zapustnikovega premoženja – zapuščina – terjatev iz naslova neupravičene pridobitve – dvig denarnega zneska z računa zapustnice pred smrtjo
V skladu z 28. členom ZD zapuščino predstavlja premoženje, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, tudi tisto, s katerim je razpolagal z oporoko in vse njegove terjatve, tudi tiste, ki jih ima proti kakšnemu dediču. Tožena stranka je pred smrtjo zapustnice z računa zapustnice brez pravne podlage dvignila vtoževani denarni znesek. V primeru prehoda premoženja iz sfere zapustnice v sfero toženca tak premik utemeljuje zapustničino terjatev nasproti tožencu iz naslova neupravičene pridobitve in terjatev predstavlja sestavni del zapuščine.
oprostitev plačila sodnih taks – uspeh v postopku – obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka – obseg veljavnosti in razveljavitev sklepa o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks
Določba četrtega odstavka 15. člena ZST-1, na katero se sklicuje pritožba, se nanaša na drug primer, ko stranka v postopku le deloma uspe in na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova pridobi premoženje, ki presega del takse, ki bi jo morala plačati, če ne bi bila oproščena plačila taks. Te določbe pa ni moč uporabiti v obravnavanem primeru, ko je tožeča stranka v postopku v celoti uspela.
OZ člen 179, 179/1, 299, 299/2, 378. ZPP člen 339.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – razlogi zaradi katerih pritožbeno sodišče sodbe ne razveljavi in ne vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje – pritožbeni predlog – odškodnina za nepremoženjsko škodo – izpostavljenost diklorometanu – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – zmanjšanje življenjske aktivnosti – strah – zakonske zamudne obresti – načelno pravno mnenje
Pritožbeni predlog ni bistvena sestavina pritožbe, zato kljub načelu dispozitivnosti, ki velja tudi v pritožbenem postopku, pritožbeno sodišče na pritožbeni predlog ni vezano. Kljub temu je takšen predlog, v katerem pritožnik predlaga pritožbenemu sodišču, da sodbo spremeni, ne pa tudi, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, ker sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih glede priznanih obresti, pomembna predpostavka, ki jo pritožbeno sodišče upošteva, glede na okoliščine primera, ker je s tem tožena stranka predstavila ne le pričakovanja, marveč tudi interes, da pritožbeno sodišče sodbe zaradi te absolutne bistvene kršitve postopka ne razveljavi in zadeve ne vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, ker želi, da pritožbeno sodišče s spremembo sodbe odloči o utemeljenosti pritožbe in na ta način (pravnomočno) reši spor med pravdnima strankama.
To pa ne pomeni, da pritožbeno sodišče ne bi razveljavilo sodbe in ne bi zadeve vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, če bi se izkazalo, da glede na okoliščine konkretnega primera in zaradi funkcionalnih kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ni mogoče opraviti preizkusa sodbe, kot to določa 350. člen ZPP.
odškodninska odgovornost - odškodnina za nepremoženjsko škodo - poškodba hrbtenice - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - skaženost - brazgotine - kozmetični defekt - strah - načelo individualizacije - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dohodek - akontacija dohodnine - plačnik davka - tek zakonskih zamudnih obresti od nepremoženjske škode
Odškodnina, ki predstavlja nadomestilo za izgubljeni dohodek, je obdavčljiva (peti odstavek 27. člena ZDoh-2). Toženka pritožbeno smiselno navaja, da je plačnica davka (125. člen ZDoh-2), vendar se nadalje neutemeljeno zavzema za prisojo neto zneskov iz tega naslova, saj če plačnik plača akontacijo, to stori v korist davčnega zavezanca. Akontacija dohodnine, ki jo kot plačnik davka po ZDoh-2 plača toženka, torej predstavlja plačilo na račun izpolnitve njene obveznosti po sodbi.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – LASTNINJENJE – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0060202
SPZ člen 23, 40, 49. OZ člen 20, 22, 22/3. ZLNDL člen 5. ZZK-1 člen 243, 244.
pogodba o priznanju lastninske pravice – pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim – javni razpis – vabilo k dajanju ponudb – predmet javnega razpisa – razpolagalna sposobnost – načelo nemo plus iuris – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – izbrisna tožba
Tožeča stranka ne more uspeti z zahtevkom za sklenitev pogodbe o priznanju lastninske pravice na podlagi pravnega posla, če tožena stranka lastninske pravice na stvari, ki naj bi bila predmet pravnega posla, oziroma razpolagalne sposobnosti sploh nima. Lastninsko pravico lahko prenese samo njen lastnik v takšnem obsegu, kot jo ima sam.
načrt končne razdelitve – ugovor – sklep o končni razdelitvi
Iz navedenega dopisa z dne 10. 3. 2016 nedvoumno izhaja, da je z njim upnica odreagirala na načrt končne razdelitve (saj se nanj izrecno sklicuje) in njeno jasno nestrinjanje z načinom predvidene razdelitve. Navedene vloge torej ni mogoče obravnavati drugače kot ugovora proti načrtu končne razdelitve.
Prvostopenjsko sodišče je namreč zmotno ugotovilo, da proti načrtu končne razdelitve ugovor ni bil vložen, zato bo moralo z upničino vlogo z dne 10. 3. 2016 postopati kot z ugovorom proti načrtu končne razdelitve.
odločitev o stroških postopka – sodba na podlagi pripoznave – izjema od načela odgovornosti za stroške po uspehu – obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka
V konkretnem primeru je sodna taksa za tožbo del pravdnih stroškov tožnice, ki jih toženka tožnici ni dolžna povrniti, zato ni podlage za postopanje po določbi tretjega odstavka 15. člena ZST-1. Ta pravna podlaga bi bila podana le v primeru, če bi bila po splošnih pravilih o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku, toženka dolžna tožnici povrniti njene pravdne stroške.
KZ-1 člen 196, 196/1, 196/2. ZKP člen 100, 100/2, 105, 105/2.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - premoženjskopravni zahtevek - zahtevek, ki ga je mogoče uveljavljati v pravdi - graja dokazne ocene - posebni pogoj
Obdolžencu se lahko naloži povrnitev samo tiste škode, katere vrnitev bi lahko uveljavljal v pravdnem postopku, v pravdi pa ne more uveljavljati tistih zahtevkov, za katere je predpisan kakšen drug postopek, in sicer upravni postopek ali davčni postopek. Glede na določbo 1. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) uveljavljanje terjatev iz naslova neplačanih prispevkov za socialno varnost ni predmet pravdnega postopka in oškodovani delavci niso upravičeni za vložitev tožbe v pravdnem postopku, da bi z njo uveljavljali plačilo teh terjatev. Neporavnani prispevki za socialno varnost sodijo med davčne terjatve glede na 3. člen Zakona o davčnem postopku, ki določa, da če ni s tem zakonom drugače določene, določbe tega zakona, ki se nanašajo na davek, veljajo tudi za prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje, prispevke za zaposlovanje in prispevke za starševsko varstvo, uvedene v skladu z zakonom. Navedeni zakon ureja postopek ugotavljanja in izterjave davkov in s tem tudi prispevkov za socialno varnost na prvi in drugi stopnji ter postopek davčne izvršbe, za kar je pristojna Finančna uprave Republike Slovenije, torej davčni organ. Ker poravnavo teh zahtevkov ni mogoče uveljavljati v pravdi, o njem tudi ni mogoče razsoditi v odločbi o premoženjskopravnem zahtevku v kazenskem postopku.