predlog za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse - zavrnitev predloga - stečajni postopek - sredstva predujma za stroške postopka - denarna sredstva - izpisek računa - unovčenje kratkoročnih poslovnih terjatev - pogoji za odlog plačila
Trditev, da denarnih sredstev nima, stranka razen z izpiskom svojega računa, ne more dokazati.
Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je tožeča stranka v stečajnem postopku in je zato glede na strogo formalna pravila prodaje, določena v ZFPPIPP, nerealno pričakovati, da bo kratkoročne poslovne terjatve lahko unovčila v roku, ki ji je na voljo za plačilo sodne takse.
SPZ člen 65, 65/1, 72, 72/1, 100, 105, 105/1, 105/3. ZPP člen 191, 196.
lastninska pravica – varstvo lastninske pravice – skupna lastnina – skupni deli stavbe – pripadajoče zemljišče – funkcionalno zemljišče – etažni lastniki – tožba za varstvo lastninske pravice – sosporništvo skupnih lastnikov – enotni sosporniki – nujni sosporniki – nujno sosporništvo na aktivni strani – zavrženje tožbe
Vendar pa nujnega sosporništva ni na aktivni strani, saj vseh udeležencev materialnopravnega razmerja ni mogoče prisiliti k tožbi ali drugačnemu aktivnemu ravnanju, zato za vložitev tožbe za varstvo lastninske pravice na skupnih delih po členu 100 SPZ ni potrebno, da sodelujejo vsi tožniki, in je materialnopravno napačno zato stališče sodišča prve stopnje, da so tožniki nujni sosporniki.
Če se starši ne morejo sporazumeti o otrokovem novem osebnem imenu, postopek in vsebino za določitev spremembe imena določa četrti odstavek 20. člena ZOI-1. Na podlagi citirane določbe je pri spremembi imena potrebno upoštevati otrokove koristi. Te se praviloma pri spremembi imena izkazujejo skozi praktične potrebe življenja otroka. Med te spada identifikacija otroka z materjo in to vsekakor v primeru, ko je otrok dodeljen v varstvo in vzgojo materi.
popravni sklep – pogoji za izdajo popravnega sklepa – računska pomota – vsebinsko drugačna odločitev – neskladje z obrazložitvijo sodbe
Iz obrazložitve (sodbe) ne sledi, da je sodišče mnenja, da je potrebno od razlike med odmerjeno in plačano odškodnino odšteti še odbitno franšizo, zato sodišče z izdajo popravnega sklepa ne more znižati dosojene odškodnine za odbitno franšizo, kot je sklenilo z izpodbijanim popravnim sklepom.
sklep o dedovanju – določitev zgolj dednih deležev – vmesni sklep – delni sklep – dedič umrl pred zapustnikom
Izpodbijani sklep je po svoji vsebini delni sklep, ker je prvo sodišče z njim odločilo le o dednih deležih dedinj B. B. in C. C. (E. E. je svoj dedni delež po zapustniku A. A. odstopila B. B.). Prvo sodišče je torej odločilo le o enem izmed vprašanj, o katerem je treba odločiti v zapuščinskem postopku (3. točka drugega odstavka 214. člena ZD). Izdaja vmesnega ali delnega sklepa je v zapuščinskem postopku sicer možna v določenih specifičnih situacijah (na primer pri določitvi prevzemnika zaščitene kmetije), ki pa v tej zadevi niso podane.
plačilo sodne takse za pritožbo v postopkih za izdajo plačilnega naloga – ugovor zoper plačilni nalog – razlogi za ugovor zoper plačilni nalog
Tožnik ni ne v samem ugovoru zoper plačilni nalog z dne 22. 1. 2016 in ne v obravnavani pritožbi (jasno) navedel nobenega od v 34.a členu ZST-1 predvidenih (in hkrati edino relevantnih) razlogov za ugovor zoper plačilni nalog.
OZ člen 179, 179/1, 299, 299/2, 378. ZPP člen 339.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – razlogi zaradi katerih pritožbeno sodišče sodbe ne razveljavi in ne vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje – pritožbeni predlog – odškodnina za nepremoženjsko škodo – izpostavljenost diklorometanu – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – zmanjšanje življenjske aktivnosti – strah – zakonske zamudne obresti – načelno pravno mnenje
Pritožbeni predlog ni bistvena sestavina pritožbe, zato kljub načelu dispozitivnosti, ki velja tudi v pritožbenem postopku, pritožbeno sodišče na pritožbeni predlog ni vezano. Kljub temu je takšen predlog, v katerem pritožnik predlaga pritožbenemu sodišču, da sodbo spremeni, ne pa tudi, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, ker sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih glede priznanih obresti, pomembna predpostavka, ki jo pritožbeno sodišče upošteva, glede na okoliščine primera, ker je s tem tožena stranka predstavila ne le pričakovanja, marveč tudi interes, da pritožbeno sodišče sodbe zaradi te absolutne bistvene kršitve postopka ne razveljavi in zadeve ne vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, ker želi, da pritožbeno sodišče s spremembo sodbe odloči o utemeljenosti pritožbe in na ta način (pravnomočno) reši spor med pravdnima strankama.
To pa ne pomeni, da pritožbeno sodišče ne bi razveljavilo sodbe in ne bi zadeve vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, če bi se izkazalo, da glede na okoliščine konkretnega primera in zaradi funkcionalnih kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ni mogoče opraviti preizkusa sodbe, kot to določa 350. člen ZPP.
Začasni skrbnik zapuščine je zakoniti zastopnik vseh dedičev, upravitelj zapuščine pa ima do zaključka zapuščinske obravnave položaj in pravice izvršitelja oporoke, po njenem zaključku pa je pooblaščenec dedičev.
protipravnost ravnanja – povrnitev nepremoženjske škode – razžalitev dobrega imena in časti – denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – javna oseba
Posameznik je lahko razžaljen tudi kadar ni neposredni naslovljenec žaljivih izjav, če je opisan oziroma naveden dovolj konkretno in individualno, da ga je možno nedvoumno identificirati.
razmerja med starši in otroki – predodelitev otroka v vzgojo in varstvo drugemu od staršev – izvedenec – izdelava izvedenskega mnenja – izvedenčev pregled predhodnih mnenj iz spisovnega gradiva – poročilo centra za socialno delo – vloga centra za socialno delo – uporaba izvedenskega mnenja iz drugega sodnega postopka – preživnina – višina preživnine – otroški dodatek – upoštevanje otroškega dodatka – določitev stikov – stiki pod nadzorom – izražena volja otroka – koristi otroka
Mama se očitno zaveda, da si hči stikov z njo želi (sama jih opisuje kot hčerino hrepenenje po njej), zato je njena dolžnost, da spoštuje (četudi se z njimi intimno ne strinja) strokovne ugotovitve izvedencev in CSD, da je za prehodno obdobje najprimerneje, da se stiki izvajajo z nadzorom. Ne gre za to, da bi nadzor potrebovala toženka, ga pa očitno potrebuje in želi hči, zato je sodišče zaenkrat izbralo tak način poteka stikov. Iz razlogov izpodbijane sodbe jasno izhaja, da ne gre za trajno ureditev stikov na ta način, temveč za obdobje, ki je potrebno, da bosta mama in hči, tudi ob pomoči strokovnih sodelavcev, zmogli obnoviti svoj nekdanji odnos. Ko bo ta razkrhan odnos znova trden, pritožbeno sodišče ne vidi razloga, da hči ne bi mogla samostojno hoditi k materi na stik, kar podpira tudi oče in kar bodo nedvomno s strokovno utemeljitvijo podprli strokovni delavci CSD.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060254
ZNP člen 8, 9, 118. SPZ člen 105, 105/4. SZ-1 člen 23. ZPP člen 206.
delitev solastnine – prekinitev postopka – predhodno vprašanje – vložitev predloga za vzpostavitev etažne lastnine – pripadajoče zemljišče – prekluzija – določitev pripadajočega zemljišča k stavbi – stavba, zgrajena pred januarjem 2003 – navidezna solastnina – dejanska etažna lastnina
Pred nadaljevanjem postopka delitve solastnega premoženja je treba najprej odgovoriti na vprašanje, ali predstavlja (del) parc. št. 6, k. o. X, pripadajoče zemljišče k stavbi št. 1, k. o. X, stoječi na nepremičnini parc. št. 5, k. o. X.
IZVRŠILNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0075862
ZIZ člen 26, 26/3, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-3, 55/1-8. SZ-1 člen 98, 112, 112/1. OZ člen 311, 314.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova – odpoved najemne pogodbe – obveznost izpraznitve nepremičnine – izvršljivost terjatve – nasprotna terjatev najemnika – povrnitev vlaganj – vzajemna obveznost po izvršilnem naslovu – pogojna terjatev – obstoj izvršilnega naslova – ugovorni razlog – ugovor pobotanja glede stroškov – pogoji za pobot – materialnopravni pobot
Po določbah SZ-1 ima najemnik ob izselitvi iz stanovanja pravico do povrnitve neamortiziranega dela koristnih in potrebnih vlaganj v stanovanje, ki jih je opravil v soglasju z lastnikom, če se z njim ne dogovori drugače. Vendar pa za povrnitev vlaganj dolžnica v sodbi nima izvršilnega naslova. Četudi bi torej imela pritožnica po materialnem pravu prav, bi bilo za ta izvršilni postopek potrebno, da bi bilo o upnikovi obveznosti odločeno z izvršilnim naslovom. Ker pa dolžniku izpolnitev obveznosti po izvršilnem naslovu ni naložena pod pogojem, da hkrati upnik zagotovi izpolnitev njegove (prav tako judikatne) obveznosti, ugovorni razlog ne obstoji.
V izvršilnem postopku izvršilno sodišče upošteva le tista pravno pomembna dejstva, ki so začrtana z izvršilnim naslovom oziroma dopustnimi ugovornimi razlogi. Ta postopek ni kognicijski postopek za odločanje o morebitni nasprotni terjatvi dolžnice do upnika.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060214
ZNP člen 8, 8/1, 37. ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1. SPZ člen 105. ZVEtL člen 3.
razdružitev solastnine – razdelitev posameznega dela – predhodno vprašanje – etažna lastnina – dejanska etažna lastnina – samostojna stvar – prekinitev postopka za razdružitev solastnine do vzpostavitve etažne lastnine – pridobitelj posameznega dela stavbe
Predlagateljica ne more uspeti s predlogom za delitev le dela solastne stvari (stanovanja v večstanovanjski stavbi, ki je v solastnini), če prej ni vzpostavljena etažna lastnina, po kateri ta del pridobi status samostojnega nosilca lastninske pravice. Prekinitev postopka do dokončanja že začetega postopka za vzpostavitev etažne lastnine in pripadajočega zemljišča je zato smotrna.
izvedensko delo – izvedenec – strokovna institucija – nagrada in stroški izvedenca
Izvedensko delo se sme zaupati tudi strokovni instituciji oziroma posebnemu zavodu, če je za tako delo, če je bolj zapleteno, treba zaupati delo taki strokovni instituciji.
Po določbi 245. člena ZPP ni treba, da so v inštitucijah oziroma posebnih zavodih zaposleni sodni izvedenci.
Formalna prijava skupnega gospodinjstva za presojo o skupnem življenju ni pravno odločilna. Relevantno je, kje in na kakšen način sta pravdni stranki dejansko živeli, pri čemer med strankama ni sporno, da je bilo to prav v hiši tožnice. Navedenih ugotovitev ne spremeni niti dejstvo, da sta pravdi stranki po vsej verjetnosti spali v ločenih spalnicah, saj so tako toženčeva hči kot tudi številne priče (sosedje pravdni strank) izpovedali, da sta tožnica in toženec živela kot mož in žena, si bila medsebojno naklonjena, si medsebojno pomagala, se spoštovala in imela skupno gospodinjstvo.
OZ člen 102, 102/1, 102/3, 107. ZPP člen 214, 214/2.
podjemna pogodba – pogodba o izdelavi pohištva – ara – negotovost izpolnitve – ugovor ogroženosti – zahteva po vnaprejšnjem plačilu – odstop od pogodbe pred iztekom roka – pavšalno zanikanje dejstev – nekonkretizirano zanikanje dejstev
Okoliščina, da toženec (kljub tožnikovem plačilu are) svojih obveznosti iz pogodbe ni izpolnil, spričo dogajanja po njeni sklenitvi za odločitev v predmetni zadevi ni bila ključna. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo (in to prepričljivo obrazložilo), da je slednji zaradi tožnikovega ravnanja (oziroma razlogov na njegovi strani) od pogodbe (v skladu s 107. členom OZ) upravičeno odstopil. Tako je v okviru 11. točke obrazložitve natančno (konkretno) pojasnjeno, zakaj je bil toženec spričo tožnikovega ravnanja v negotovosti, ali bo slednji svojo denarno obveznost lahko izpolnil, zaradi česar je (skladno s 102. členom OZ) upravičeno zahteval plačilo pred izvedbo montaže. Plačilo are (v višini 3.000,00 EUR), ki jo izpostavlja pritožba, ob dejstvu, da naj bi upoštevaje dodatek k pogodbi preostanek tožnikove obveznosti znašal še 10.960,00 EUR, tega strahu (negotovosti) prav gotovo ni moglo omiliti.
OZ člen 179, 182. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme člen 136, 137. Priloga IV. k Uredbi o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih.
opravljanje montažerskih del - padec z lestve - zdrs lestve na gladkih in spolzkih tleh - ustreznost pri delu uporabljene lestve - drsnost tal - vzročna zveza med padcem lestve in drsnostjo tal - zagotovitev za uporabo varnih tal - nepremoženjska škoda - zlom obeh petnic - krivdna odškodninska odgovornost - soprispevek oškodovanca - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - trajno zmanjšanje življenjske aktivnosti
Glede na tako neustrezen rezultat drsnosti tal in glede na to, da je lestev, ki jo je tožnik pri delu uporabljal, ustrezala predpisom o varnosti pri uporabi delovne opreme, medtem ko dejanske ugotovitve ne podpirajo pritožbenih navedb, da bi bili lahko vzrok za padec določeni odpadki od dela na tleh (prah, manjši koščki materiala in ometa), je v celoti utemeljen zaključek o krivdni odgovornosti zavarovanke toženke, da ni zagotovila tal, ki bi bila varna za uporabo1 in istočasno utemeljen očitek tožniku, da bi bila pri delu, ki ga je opravljal, primernejša uporaba A-lestve, ki ima večjo stabilnost.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084474
ZPP člen 285, 339, 339/2, 339/2-15.
pogodba o upravljanju – soseska – upravnik – neupravičena obogatitev – poslovodstvo brez naročila – gestija – nekonkretizirana višina stroškov – materialno procesno vodstvo
V primeru, da nasprotna stranka opozori na pomanjkljivo trditveno podlago, posebno opozorilo sodišča v smislu 285. člena ZPP ni potrebno.
Pogodba o upravljanju za celotno sosesko ne more zavezovati solastnikov posameznega objekta (večstanovanjske stavbe) v soseski, če je ni podpisala zahtevana večina solastnikov tega objekta.
Toženka neutemeljeno problematizira dejstvo, da je tožnik umaknil predlog za izvedenca vodoinštalaterske stroke. Tožnik tega dokaza niti ni potreboval, glede na konkretne okoliščine primera ter razporeditev trditvenega in dokaznega bremena bi ga potrebovala toženka za dokazovanje svojih trditev, da vzrok za škodo ne izvira iz njene sfere.