Če se starši ne morejo sporazumeti o otrokovem novem osebnem imenu, postopek in vsebino za določitev spremembe imena določa četrti odstavek 20. člena ZOI-1. Na podlagi citirane določbe je pri spremembi imena potrebno upoštevati otrokove koristi. Te se praviloma pri spremembi imena izkazujejo skozi praktične potrebe življenja otroka. Med te spada identifikacija otroka z materjo in to vsekakor v primeru, ko je otrok dodeljen v varstvo in vzgojo materi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVO
VSL0084759
ZFPPIPP člen 300. OZ člen 1013, 1022. ZGD-1 člen 31, 679, 679/1. ZPP člen 337, 337/1.
ugotovitev obstoja prerekane terjatve v pravdi – stečaj glavnega dolžnika – poroštvo – obličnost poroštvene izjave – podružnice – podružnica tujega podjetja – nastopanje v pravnem prometu
Poroštvena pogodba zavezuje poroka le, če da poroštveno izjavo pisno. Pogoj pisnosti ne pomeni samo, da mora biti izjava poroka pisna, ampak tudi, da mora biti obveznost, na katero se poroštvo nanaša, opredeljena. Če obveznost ni vsebinsko identificirana, poroštvena izjava ne učinkuje.
osebni stečaj – pravne posledice začetka stečajnega postopka – vložitev tožbe po začetku postopka osebnega stečaja – dopustnost tožbe – zavrženje tožbe – prijava izločitvenih pravic
V trajanju postopka osebnega stečaja upnik terjatve, ki vpliva na obseg stečajne mase in je nastala pred začetkom stečajnega postopka, ne more uveljavljati izven stečajnega postopka.
ZFPPIPP člen 217. ZPP člen 2, 2/1, 12, 108, 181, 181/1, 285.
odločanje o terjatvah po potrditvi prisilne poravnave – tožba na ugotovitev obstoja terjatve – pravni interes – nepravilno oblikovan tožbeni zahtevek
Tožeča stranka bi morala oblikovati tožbeni zahtevek v skladu z 217. členom ZFPPIPP. V konkretnem primeru je namreč nastala procesna situacija, ki jo ureja navedena določba ZFPPIPP.
Tožnica je predlagala prekinitev postopka do odločitve o revizij glede predhodnega vprašanja, ki je bilo pravnomočno rešeno - že to je bilo nesklepčno, ker se v primeru, če sodišče sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja, postopek lahko prekine le do pravnomočnosti odločitve o njem na matičnem področju.
odškodninska odgovornost - odškodnina za nepremoženjsko škodo - poškodba hrbtenice - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - skaženost - brazgotine - kozmetični defekt - strah - načelo individualizacije - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dohodek - akontacija dohodnine - plačnik davka - tek zakonskih zamudnih obresti od nepremoženjske škode
Odškodnina, ki predstavlja nadomestilo za izgubljeni dohodek, je obdavčljiva (peti odstavek 27. člena ZDoh-2). Toženka pritožbeno smiselno navaja, da je plačnica davka (125. člen ZDoh-2), vendar se nadalje neutemeljeno zavzema za prisojo neto zneskov iz tega naslova, saj če plačnik plača akontacijo, to stori v korist davčnega zavezanca. Akontacija dohodnine, ki jo kot plačnik davka po ZDoh-2 plača toženka, torej predstavlja plačilo na račun izpolnitve njene obveznosti po sodbi.
oprostitev plačila sodnih taks – uspeh v postopku – obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka – obseg veljavnosti in razveljavitev sklepa o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks
Določba četrtega odstavka 15. člena ZST-1, na katero se sklicuje pritožba, se nanaša na drug primer, ko stranka v postopku le deloma uspe in na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova pridobi premoženje, ki presega del takse, ki bi jo morala plačati, če ne bi bila oproščena plačila taks. Te določbe pa ni moč uporabiti v obravnavanem primeru, ko je tožeča stranka v postopku v celoti uspela.
strokovna napaka – nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem – postavitev novega izvedenca – predlog za imenovanje izvedenca iz tujine – pristranskost izvedenca – rizična nosečnost ob odmrtju ploda – večplodna nosečnost – pojasnilna dolžnost zdravnika
Prvostopenjsko sodišče je zaključilo, da je toženka tožnika seznanila s tveganjem rizične nosečnosti zaradi odmrtja enega ploda v prvih treh mesecih nosečnosti. Po mnenju izvedenke zaradi odmrtja enega ploda v prvih treh mesecih nosečnosti ni bilo povečanih možnosti za razvoj anomalij pri drugem plodu. Kot izhaja iz zaslišanja izvedenke, se ob izginotju enega od dvojčkov ne predlaga prekinitve nosečnosti.
Prirojenih anomalij, s katerimi se je rodila deklica, pred njenim rojstvom ni bilo mogoče ugotoviti.
Nestrinjanje ene od strank z izvedeniškim mnenjem, ni razlog za postavitev novega izvedenca (iz tujine). Tožeča stranka v pritožbi svojih navedb o pristranskosti izvedenke ne konkretizira, zato tudi ne morejo biti upoštevne.
ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073771
OZ člen 165, 239, 239/2, 240, 243, 243/3, 243/4, 766, 766/3, 768, 770, 770/4. ZPP člen 212, 214, 214/2, 337, 337/1. ZPlaSS člen 3, 3/1, 3/1-7. ZC člen 15, 22.
trditveno in dokazno breme – neprerekanje trditev nasprotne stranke – dolžnost zmanjševanja škode – upoštevanje koristi oškodovanca – poslovna odškodninska odgovornost – pogodba o naročilu – mandatna pogodba – odgovornost mandatarja – skrbnost dobrega strokovnjaka – predvidljivost posledic – notranje tveganje – nastanek škode – tek zakonskih zamudnih obresti – ček – kraja čeka med prevozom do korespondenčne banke
Element predvidljivosti je treba raztegniti na vsa tveganja, ki izvirajo iz sfere poslovanja mandatarja, ki je v konkretnem primeru banka, torej profesionalna oseba, ki opravlja dejavnost z namenom pridobivanja dobička. Med poslovna notranja tveganja sodijo vsa tveganja, ki izvirajo iz poslovanja oziroma dejavnosti, ki jih banka opravlja. Posledice teh tveganj nosi banka, četudi nastopa negativnih posledic ne more vedno preprečiti. Pri profesionalnih osebah je namreč krog notranjih tveganj širši kot sicer, ker je tveganje ekonomska kategorija, ki je premo sorazmeren pričakovanemu dobičku, zato naj nosi tveganje stranka, ki s poslovanjem, iz katerega izvira tveganje, pridobiva dobiček. Tisti, ki profesionalno opravlja dejavnost, je dolžan predvideti tveganja, zato jih tudi lažje obvlada. Obvladati tveganje pa ne pomeni zgolj in vedno neposredno preprečiti nastop negativnih posledic, temveč jih preprečiti tudi z ustreznimi drugimi pristopi, na primer z raznimi oblikami porazdelitve tveganj.
Ček se izda zaradi plačila in v tem smislu pomeni izpolnitev obveznosti dolžnika iz temeljnega razmerja. Ne izda pa se namesto plačila. Ček namreč ni popolnoma abstrakten vrednostni papir, temveč je povezan s temeljnim razmerjem, ki je bil podlaga za njegovo izdajo. Če plačilo s čekom iz razlogov, ki niso na strani imetnika čeka, ne uspe, dolžnik iz temeljnega razmerja ni prost odgovornosti izpolniti svojo obveznost plačila.
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbe 189. člena ZPP, ko je zavrglo tožbo, ker je ugotovilo, da o istem zahtevku med istima strankama že teče pravda. [...] Ni pomembno, zakaj prejšnja pravda še teče in zakaj še ni končana oz. ni pomembno strankino pričakovanje/bojazen, da bo vsak čas končana (npr. zaradi neplačila takse). Dokler pravda teče, je visečna in je ovira, da se ista začne še enkrat.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – LASTNINJENJE – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0060202
SPZ člen 23, 40, 49. OZ člen 20, 22, 22/3. ZLNDL člen 5. ZZK-1 člen 243, 244.
pogodba o priznanju lastninske pravice – pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim – javni razpis – vabilo k dajanju ponudb – predmet javnega razpisa – razpolagalna sposobnost – načelo nemo plus iuris – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – izbrisna tožba
Tožeča stranka ne more uspeti z zahtevkom za sklenitev pogodbe o priznanju lastninske pravice na podlagi pravnega posla, če tožena stranka lastninske pravice na stvari, ki naj bi bila predmet pravnega posla, oziroma razpolagalne sposobnosti sploh nima. Lastninsko pravico lahko prenese samo njen lastnik v takšnem obsegu, kot jo ima sam.
načrt končne razdelitve – ugovor – sklep o končni razdelitvi
Iz navedenega dopisa z dne 10. 3. 2016 nedvoumno izhaja, da je z njim upnica odreagirala na načrt končne razdelitve (saj se nanj izrecno sklicuje) in njeno jasno nestrinjanje z načinom predvidene razdelitve. Navedene vloge torej ni mogoče obravnavati drugače kot ugovora proti načrtu končne razdelitve.
Prvostopenjsko sodišče je namreč zmotno ugotovilo, da proti načrtu končne razdelitve ugovor ni bil vložen, zato bo moralo z upničino vlogo z dne 10. 3. 2016 postopati kot z ugovorom proti načrtu končne razdelitve.
spor majhne vrednosti - pogodba o dobavi toplote - trditveno in dokazno breme - ugovori tožene stranke - nesporna dejstva - količina skupno dobavljene toplote - strošek celotne dobavljene toplote - možnost obrazloženega ugovora
Kadar je s pogodbo dogovorjeno, da je osnova za razdelitev stroškov dobave toplote med posamičnimi odjemalci toplotne energije za zadevno odjemno mesto delilnik stroškov, predložen s strani odjemalcev, tožeča stranka kot dobavitelj toplotne energije v način delitve ne more (ne sme) posegati (obveznost pa je tudi neodvisna od tega, ali oziroma koliko je odjemalec ogrevanje dejansko uporabljal).
Na načelni ravni višje sodišče sicer pritrjuje stališču, da listine in drugi dokazi ne morejo nadomestiti trditev o dejanski podlagi zahtevka in je sklicevanje na priloge tožbe kot trditvene navedbe dopustno upoštevati le izjemoma. Vendar pritožnica utemeljeno opozarja, da toženka v smeri, ki jo je izpostavilo sodišče prve stopnje, ni podala obrazloženih ugovorov oziroma konkretizirane trditvene podlage. Ne gre namreč spregledati, in to v tej zadevi je pomembno, da je namreč tožena stranka v odgovoru na tožbo le pavšalno navedla, da je prva pripravljalna vloga tožeče stranke nesklepčna, ker tožeča stranka ni specificirala temelja svojega tožbenega zahtevka in ni izkazala višine zahtevka, ter se pri tem sklicevala na ločitev trditvenega in dokaznega bremena tožeče stranke.
popravni sklep – pogoji za izdajo popravnega sklepa – računska pomota – vsebinsko drugačna odločitev – neskladje z obrazložitvijo sodbe
Iz obrazložitve (sodbe) ne sledi, da je sodišče mnenja, da je potrebno od razlike med odmerjeno in plačano odškodnino odšteti še odbitno franšizo, zato sodišče z izdajo popravnega sklepa ne more znižati dosojene odškodnine za odbitno franšizo, kot je sklenilo z izpodbijanim popravnim sklepom.
neupravičeno plačana odškodnina – kdaj je mogoče prejeto obdržati – poštenost in dobrovernost stranke – izplačilo odškodnine brez pravnega temelja – izvršilni naslov – razveljavitev potrdila o pravnomočnosti – neupravičena pridobitev – razlaga zakona
Za zahtevek toženca zoper tožnika, ki se nanaša na vtoževano terjatev, nikoli ni obstajala pravna podlaga (izvršilni naslov), ne glede na (ne)obstoj potrdila o pravnomočnosti (ki je bilo pozneje razveljavljeno). V obravnavanem primeru tako sploh ne gre za vprašanje toženca kot poštenega prejemnika, da bi v skladu s 195. členom OZ šlo za možnost prejeto obdržati, temveč za neupravičeno pridobitev in obveznost prejeto vrniti na podlagi prvega odstavka 190. člena OZ.
sklep o dedovanju – določitev zgolj dednih deležev – vmesni sklep – delni sklep – dedič umrl pred zapustnikom
Izpodbijani sklep je po svoji vsebini delni sklep, ker je prvo sodišče z njim odločilo le o dednih deležih dedinj B. B. in C. C. (E. E. je svoj dedni delež po zapustniku A. A. odstopila B. B.). Prvo sodišče je torej odločilo le o enem izmed vprašanj, o katerem je treba odločiti v zapuščinskem postopku (3. točka drugega odstavka 214. člena ZD). Izdaja vmesnega ali delnega sklepa je v zapuščinskem postopku sicer možna v določenih specifičnih situacijah (na primer pri določitvi prevzemnika zaščitene kmetije), ki pa v tej zadevi niso podane.
odškodnina – odškodnina za nepremoženjsko škodo – odškodnina za premoženjsko škodo – pravno priznana škoda – duševne bolečine ob opazovanju trpečega mačka – telesne bolečine zaradi prask mačka – stroški zdravljenja – napaka veterinarja – zlom stegnenice mačka
Nepremoženjska škoda, ki jo je pritožnica trpela v zvezi z duševnimi bolečinami, ko je opazovala svojega trpečega mačka, ni mogoče uvrstiti v nobeno od oblik pravno priznanih škod.
Stroški, ki so se nanašali na zdravljenje zloma stegnenice, bi nastali v vsakem primeru, prav tako tudi strošek odstranitve igle, in to niso stroški, ki so nastali zaradi morebitne strokovne napake toženkinega zavarovanca. Pravi vzrok za nastanek teh stroškov je dejstvo, da je maček padel z balkona in si zlomil stegnenico.
oddaja premoženja stečajnega dolžnika v najem – soglasje sodišča – sklep o soglasju za oddajo v najem – ugovor ponudnika za najem – stranka stečajnega postopka – procesna legitimacija – pocesna legitimacija za pritožbo – zavrženje ugovora
Položaj stranke v postopku je ZFPPIPP dal le upniku stečajnega dolžnika in dolžniku, pri čemer je logično izhajal iz namena vodenja stečajnega postopka, to je čimboljše in čimhitrejše poplačilo upnikov stečajnega dolžnika. Zato zakon priznava pravni interes za opravljanje procesnih dejanj v stečajnem postopku le navedenima kot strankama stečajnega postopka. Interes ponudnika najema je v stečajnem postopku praviloma le njegov lasten ekonomsko poslovni, tega pa izvedba stečajnega postopka ne zasleduje, zato mu zakon pravnega položaja stranke stečajnega postopka ne priznava.
Pritožniku kot ponudniku za najem premoženja stečajnega dolžnika ZFPPIPP ne daje procesne legitimacije za pravno sredstvo zoper sklep o soglasju za oddajo v najem, zato je prvostopenjsko sodišče njegov ugovor utemeljeno kot nedovoljenega zavrglo.
IZVRŠILNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0075862
ZIZ člen 26, 26/3, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-3, 55/1-8. SZ-1 člen 98, 112, 112/1. OZ člen 311, 314.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova – odpoved najemne pogodbe – obveznost izpraznitve nepremičnine – izvršljivost terjatve – nasprotna terjatev najemnika – povrnitev vlaganj – vzajemna obveznost po izvršilnem naslovu – pogojna terjatev – obstoj izvršilnega naslova – ugovorni razlog – ugovor pobotanja glede stroškov – pogoji za pobot – materialnopravni pobot
Po določbah SZ-1 ima najemnik ob izselitvi iz stanovanja pravico do povrnitve neamortiziranega dela koristnih in potrebnih vlaganj v stanovanje, ki jih je opravil v soglasju z lastnikom, če se z njim ne dogovori drugače. Vendar pa za povrnitev vlaganj dolžnica v sodbi nima izvršilnega naslova. Četudi bi torej imela pritožnica po materialnem pravu prav, bi bilo za ta izvršilni postopek potrebno, da bi bilo o upnikovi obveznosti odločeno z izvršilnim naslovom. Ker pa dolžniku izpolnitev obveznosti po izvršilnem naslovu ni naložena pod pogojem, da hkrati upnik zagotovi izpolnitev njegove (prav tako judikatne) obveznosti, ugovorni razlog ne obstoji.
V izvršilnem postopku izvršilno sodišče upošteva le tista pravno pomembna dejstva, ki so začrtana z izvršilnim naslovom oziroma dopustnimi ugovornimi razlogi. Ta postopek ni kognicijski postopek za odločanje o morebitni nasprotni terjatvi dolžnice do upnika.
razmerja med starši in otroki – predodelitev otroka v vzgojo in varstvo drugemu od staršev – izvedenec – izdelava izvedenskega mnenja – izvedenčev pregled predhodnih mnenj iz spisovnega gradiva – poročilo centra za socialno delo – vloga centra za socialno delo – uporaba izvedenskega mnenja iz drugega sodnega postopka – preživnina – višina preživnine – otroški dodatek – upoštevanje otroškega dodatka – določitev stikov – stiki pod nadzorom – izražena volja otroka – koristi otroka
Mama se očitno zaveda, da si hči stikov z njo želi (sama jih opisuje kot hčerino hrepenenje po njej), zato je njena dolžnost, da spoštuje (četudi se z njimi intimno ne strinja) strokovne ugotovitve izvedencev in CSD, da je za prehodno obdobje najprimerneje, da se stiki izvajajo z nadzorom. Ne gre za to, da bi nadzor potrebovala toženka, ga pa očitno potrebuje in želi hči, zato je sodišče zaenkrat izbralo tak način poteka stikov. Iz razlogov izpodbijane sodbe jasno izhaja, da ne gre za trajno ureditev stikov na ta način, temveč za obdobje, ki je potrebno, da bosta mama in hči, tudi ob pomoči strokovnih sodelavcev, zmogli obnoviti svoj nekdanji odnos. Ko bo ta razkrhan odnos znova trden, pritožbeno sodišče ne vidi razloga, da hči ne bi mogla samostojno hoditi k materi na stik, kar podpira tudi oče in kar bodo nedvomno s strokovno utemeljitvijo podprli strokovni delavci CSD.