ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073771
OZ člen 165, 239, 239/2, 240, 243, 243/3, 243/4, 766, 766/3, 768, 770, 770/4. ZPP člen 212, 214, 214/2, 337, 337/1. ZPlaSS člen 3, 3/1, 3/1-7. ZC člen 15, 22.
trditveno in dokazno breme – neprerekanje trditev nasprotne stranke – dolžnost zmanjševanja škode – upoštevanje koristi oškodovanca – poslovna odškodninska odgovornost – pogodba o naročilu – mandatna pogodba – odgovornost mandatarja – skrbnost dobrega strokovnjaka – predvidljivost posledic – notranje tveganje – nastanek škode – tek zakonskih zamudnih obresti – ček – kraja čeka med prevozom do korespondenčne banke
Element predvidljivosti je treba raztegniti na vsa tveganja, ki izvirajo iz sfere poslovanja mandatarja, ki je v konkretnem primeru banka, torej profesionalna oseba, ki opravlja dejavnost z namenom pridobivanja dobička. Med poslovna notranja tveganja sodijo vsa tveganja, ki izvirajo iz poslovanja oziroma dejavnosti, ki jih banka opravlja. Posledice teh tveganj nosi banka, četudi nastopa negativnih posledic ne more vedno preprečiti. Pri profesionalnih osebah je namreč krog notranjih tveganj širši kot sicer, ker je tveganje ekonomska kategorija, ki je premo sorazmeren pričakovanemu dobičku, zato naj nosi tveganje stranka, ki s poslovanjem, iz katerega izvira tveganje, pridobiva dobiček. Tisti, ki profesionalno opravlja dejavnost, je dolžan predvideti tveganja, zato jih tudi lažje obvlada. Obvladati tveganje pa ne pomeni zgolj in vedno neposredno preprečiti nastop negativnih posledic, temveč jih preprečiti tudi z ustreznimi drugimi pristopi, na primer z raznimi oblikami porazdelitve tveganj.
Ček se izda zaradi plačila in v tem smislu pomeni izpolnitev obveznosti dolžnika iz temeljnega razmerja. Ne izda pa se namesto plačila. Ček namreč ni popolnoma abstrakten vrednostni papir, temveč je povezan s temeljnim razmerjem, ki je bil podlaga za njegovo izdajo. Če plačilo s čekom iz razlogov, ki niso na strani imetnika čeka, ne uspe, dolžnik iz temeljnega razmerja ni prost odgovornosti izpolniti svojo obveznost plačila.
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbe 189. člena ZPP, ko je zavrglo tožbo, ker je ugotovilo, da o istem zahtevku med istima strankama že teče pravda. [...] Ni pomembno, zakaj prejšnja pravda še teče in zakaj še ni končana oz. ni pomembno strankino pričakovanje/bojazen, da bo vsak čas končana (npr. zaradi neplačila takse). Dokler pravda teče, je visečna in je ovira, da se ista začne še enkrat.
DEDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO – DAVKI
VSL0085829
ZD člen 131, 145, 145/1. ZZZDR člen 211. ZDen člen 67, 67/3, 78, 78/2. OZ člen 190, 197. ZPP člen 151. ZDDV-1 člen 3, 3/1, 3/1-3.
upravnik – skrbnik za poseben primer – skrbnik zapuščine – skrbnik denacionalizacijskega premoženja – dedič denacionaliziranega premoženja – skupnost dedičev – zastopanje dedičev – pasivna legitimacija – stroški pravdnega postopka – nagrada za delo odvetnika – izdatek za drugega – neupravičena pridobitev
Pravni položaj skrbnika denacionaliziranega premoženja je v bistvu enak položaju začasnega skrbnika zapuščine po 131. členu Zakona o dedovanju, s to razliko, da ga ne postavi zapuščinsko sodišče v zapuščinskem postopku, ampak organ denacionalizacijskega postopka v odločbi o denacionalizaciji, in to obligatorno, v vseh primerih denacionalizacije, če je upravičenec umrl, in ne samo v primerih, kadar je to potrebno, kot določa ZD.
Ne gre torej samo za začasno upravljanje denacionaliziranega premoženja, ampak sploh za zastopanje dedičev – skrbnik zastopa prave dediče, tj. tiste osebe, ki bodo v sklepu o dedovanju denacionaliziranega premoženja ugotovljene kot dediči.
Skrbnik ne more kot materialnopravni zavezanec stopiti na mesto dedičev denacionalizacijskega upravičenca. V okviru pooblastil, ki mu jih daje 131. člen ZD, skrbnik zapuščine sicer lahko toži in je tožen, a zgolj v imenu dedičev.
Nezakonito bi bilo, da bi odvetniku priznali nagrado za delo v primerih, ko je storitev opravil zase. Strošek za nagrado mu je mogoče priznati le takrat, ko pravno svetuje, zastopa in zagovarja druge (tj. stranke).
ZD člen 10, 27, 28, 28/2, 28/3, 28/4, 28/5, 34, 34/2, 36, 40, 41, 46, 162, 210, 210/2, 210/2-3, 214, 214/3, 216. SPZ člen 72. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
dedovanje – pravica do nujnega deleža je dedna pravica – nujni delež – izračunanje nujnega deleža – ugotovitev vrednosti zapuščine – alikvotni del zapuščine – prikrajšanje nujnega deleža – zmanjšanje oporočnih razpolaganj – darila – darila, dana zakonitim dedičem – zakoniti dedič umrl pred zapustnikom – zakoniti dedič in abstracto – vračunanje daril v dedni delež – ugotavljanje spornih dejstev v zapuščinskem postopku – napotitev na pravdo – vpis v zemljiško knjigo – delitev dediščine – sklep o dedovanju – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – zmotna uporaba materialnega prava
Vrednost darila, ki ga je pred zapustnikom umrli zakoniti dedič od zapustnika prejel več kot leto dni pred zapustnikovo smrtjo, se ne upošteva pri obračunski vrednosti zapuščine za izračun nujnega deleža, ker tak zakoniti dedič ni konkretni dedič v zapuščinskem postopku po zapustniku.
prometna nezgoda - trčenje kolesarja in motorista - nepremoženjska škoda - izpah sklepa med desno ključnico in lopatico - izvensodna poravnava med pravdnima strankama - nova škoda - nepredvidljive škodne posledice - operativni poseg elektivne artroskopije desnega ramena - odmera nepremoženjske škode - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah
Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da je bil tak operativni poseg tožniku predlagan že 13. 7. 2012 in ga je tožnik odklonil, saj iz ambulantnih izvidov (priloga A10) izhaja, da je S.S., dr. med., specialist kirurg dne 13. 7. 2012 tožnika napotil k operaterju, ki se s tovrstno patologijo ukvarja, ki se bo odločil o nadaljnjem zdravljenju. Ta se je dne 19. 7. 2012 na pregledu tožnika odločil za konzervativno zdravljenje. Šele zaradi bolečin pri tožniku, ki niso popuščale, se je operater na pregledu dne 3. 10. 2012 odločil za operativni poseg pri tožniku.
Glede na povedano je zato pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožniku nastala škoda, za katero v predmetnem postopku vtožuje odškodnino, nova škoda, zato je pritožba toženke, ki deloma tudi sama s seboj z navajanjem argumentov za drugačen zaključek, prihaja v nasprotje, neutemeljena.
STEČAJNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060185
ZFPPIPP člen 132, 132/5, 280, 280/2, 280/2-1. ZPP člen 154, 154/1. ZIZ člen 59, 60.
nedopustnost izvršbe – stečajni postopek – posledice začetka stečajnega postopka – izvršilni postopek začet pred stečajnim postopkom – vpliv začetka stečajnega postopka na izvršilni postopek – ločitvena pravica, pridobljena v izvršilnem postopku – ustavitev izvršilnega postopka – pravni interes – zavrženje tožbe – stroški postopka
Ker je bil izvršilni postopek zoper dolžnika ustavljen na podlagi 1. točke drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP, tožnica nima več pravnega interesa za tožbo na nedopustnost izvršbe. Čeprav je ločitvena pravica upnika ostala v veljavi, bo do prodaje vsega premoženja stečajnega postopka dolžnika prišlo v stečajnem postopku.
Če se starši ne morejo sporazumeti o otrokovem novem osebnem imenu, postopek in vsebino za določitev spremembe imena določa četrti odstavek 20. člena ZOI-1. Na podlagi citirane določbe je pri spremembi imena potrebno upoštevati otrokove koristi. Te se praviloma pri spremembi imena izkazujejo skozi praktične potrebe življenja otroka. Med te spada identifikacija otroka z materjo in to vsekakor v primeru, ko je otrok dodeljen v varstvo in vzgojo materi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023492
KZ-1 člen 26, 327, 327/1, 327/3, 327/4. ZKP člen 370, 370/1, 370/1-3, 371, 371/1, 371/1-11, 373, 391.
kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa – opustitev nadzorstva v javnem prometu – nejasni in nasprotujoči si razlogi o odločilnih dejstvih – nesubstanciranost pritožbenih navedb – zmotna ugotovitev dejanskega stanja – odločba o krivdi – zavestna malomarnost – ravnanje s potrebno pazljivostjo – dolžnost preprečiti prepovedano posledico – objektivna kršitev oziroma opustitev dolžnostnega ravnanja – naključje – objektivna odgovornost – pravilo subjektivne odgovornosti – presoja odločbe o krivdi
Za zaključek o obstoju obdolženčeve opustitve potrebne pazljivosti (zavestne malomarnosti) v luči pravil o subjektivni odgovornosti v kazenskem pravu bi morale biti kumulativno dokazane okoliščine, da (1) je prav obdolženega obvezovala dolžnost preprečiti prepovedano posledico; (2) je bilo njegovo ravnanje objektivna kršitev dolžnostnega ravnanja; (3) bi v enakih razmerah drugi zaposleni, ki so jih obvezovala enaka pravila, ravnali bolj skrbno kot obdolženec.
Materialno procesno vodstvo ni namenjeno pozivom k vsebinskim spremembam tožbenega zahtevka. Vsebinskih navodil, kako oblikovati tožbeni zahtevek, sodišče tožeči stranki ne sme dati. Tožeča stranka s postavitvijo tožbenega zahtevka konkretne vsebine od sodišča zahteva, da mu zagotovi takšno pravno varstvo proti tožencu. Oblikovanje tožbenega zahtevka je odraz strankine dispozicije (svobodne volje) pri opredelitvi zahteve za pravno varstvo. V polje strankine presoje sodi, kakšno pravno varstvo bo upoštevaje svoje interese zasledovala (uveljavljala) od nasprotne stranke. Sodišče pa nato v mejah postavljenih zahtevkov le še odloča, če je tožbeni zahtevek utemeljen - ali je tožeča stranka do zahtevanega pravnega varstva upravičena po materialnem pravu in ali je pravno varstvo zahtevala z ustreznim tožbenim zahtevkom.
Prepovedovanje nelojalne konkurence po sistemu primarnosti generalne klavzule zainteresirani osebi nalaga, da v konkretnem primeru dokaže, da očitano ravnanje ustreza vsem elementom generalne klavzule. Takšna je tudi slovenska ureditev v ZVK. V tretjem odstavku 13. člena ZVK so posamična ravnanja nelojalne konkurence navedena zgolj eksemplifikativno.
Izraba značilnih znakov razlikovanja drugega podjetja je lahko dejanje nelojalne konkurence, če nasprotuje dobrim poslovnim običajem. Logika takšnega delovanja je v pridobivanju kupcev na račun konkurentov, katerih znake razlikovanja podjetje izrablja, s čimer jim povzroča tržno škodo - izkorišča njihov ugled. Hkrati pa med potrošniki ustvarja zmedo glede izvora blaga. Zmeda pri tovrstni obliki nelojalnega konkuriranja nastane s tem, ko je celostna podoba izdelkov enega podjetja zamenljivo podobna izdelkom podjetja, ki je na trgu nastopalo že prej. Nelojalno konkuriranje v tej pojavni obliki je posledica bistvene podobnosti primerjanih izdelkov kot celote, s čimer v očeh kupca prihaja do zamenjevanja izdelkov (ustvarjanja „zmede“).
IZVRŠILNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0075862
ZIZ člen 26, 26/3, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-3, 55/1-8. SZ-1 člen 98, 112, 112/1. OZ člen 311, 314.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova – odpoved najemne pogodbe – obveznost izpraznitve nepremičnine – izvršljivost terjatve – nasprotna terjatev najemnika – povrnitev vlaganj – vzajemna obveznost po izvršilnem naslovu – pogojna terjatev – obstoj izvršilnega naslova – ugovorni razlog – ugovor pobotanja glede stroškov – pogoji za pobot – materialnopravni pobot
Po določbah SZ-1 ima najemnik ob izselitvi iz stanovanja pravico do povrnitve neamortiziranega dela koristnih in potrebnih vlaganj v stanovanje, ki jih je opravil v soglasju z lastnikom, če se z njim ne dogovori drugače. Vendar pa za povrnitev vlaganj dolžnica v sodbi nima izvršilnega naslova. Četudi bi torej imela pritožnica po materialnem pravu prav, bi bilo za ta izvršilni postopek potrebno, da bi bilo o upnikovi obveznosti odločeno z izvršilnim naslovom. Ker pa dolžniku izpolnitev obveznosti po izvršilnem naslovu ni naložena pod pogojem, da hkrati upnik zagotovi izpolnitev njegove (prav tako judikatne) obveznosti, ugovorni razlog ne obstoji.
V izvršilnem postopku izvršilno sodišče upošteva le tista pravno pomembna dejstva, ki so začrtana z izvršilnim naslovom oziroma dopustnimi ugovornimi razlogi. Ta postopek ni kognicijski postopek za odločanje o morebitni nasprotni terjatvi dolžnice do upnika.
IZVRŠILNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0077513
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 65, 65/5, 107, 110, 110/1, 119. OZ člen 306, 306/1, 309. ZNP člen 168 - 177. SPZ člen 206, 206/1, 206/2, 207, 208, 209, 209/2.
sodni depozit v primeru rubeža in prenosa terjatve – več upnikov – presoja pravilnosti pogojev položitve in izročitve – prenehanje terjatve zaradi sodnega depozita – fiduciarna cesija
Če poleg upnika glede prenesene terjatve uveljavljajo kakšno pravico še drugi, lahko dolžnikov dolžnik v korist vseh teh pri sodišču položi celoten znesek ali samo zapadli znesek terjatve. Temu je tako omogočeno, da v primeru, kadar je soočen s situacijo, v kateri več oseb od njega zahteva izpolnitev iste zarubljene terjatve, terjatev lahko položi pri sodišču, z namenom, da sodišče opravi delitev. Postopek, ki je za to predviden, je nepravdni postopek. V primeru sodnega depozita izvršilno sodišče ne more presojati pravilnosti pogojev položitve in izročitve depozita. Na podlagi fiduciarne cesije upnik ni pridobil zastavne pravice na odstopljeni terjatvi v zavarovanje, temveč zastavno pravico upnik pridobi šele s sklepom o rubežu terjatve. V konkretnem postopku sodišče ne more presojati upnikovih navedb v zvezi s tem, da naj drugi upniki ne bi imeli veljavnih opravljenih rubežev terjatve. Upnik bi takšne zahtevke lahko uveljavljal le v posamičnih izvršilnih postopkih z ugovori tretjega oziroma bi moral uspeti tudi s tožbami na nedopustnost izvršbe. S tem, ko je dolžnica navedla, da je terjani znesek položila na sodni depozit, je uveljavljala ugovorni razlog prenehanja terjatve zaradi izpolnitve oziroma, da je terjatev prenehala na drug način. To je bistveni učinek sodne položitve. Dolžnica sama nosi tveganje napačne položitve in postavljenih pogojev, vendar pa morebitnih nepravilnosti upnik ne more uveljavljati v konkretnem postopku, pač pa bi bil to potencialno lahko le predmet drugih postopkov.
odškodninska odgovornost - odškodnina za nepremoženjsko škodo - poškodba hrbtenice - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - skaženost - brazgotine - kozmetični defekt - strah - načelo individualizacije - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dohodek - akontacija dohodnine - plačnik davka - tek zakonskih zamudnih obresti od nepremoženjske škode
Odškodnina, ki predstavlja nadomestilo za izgubljeni dohodek, je obdavčljiva (peti odstavek 27. člena ZDoh-2). Toženka pritožbeno smiselno navaja, da je plačnica davka (125. člen ZDoh-2), vendar se nadalje neutemeljeno zavzema za prisojo neto zneskov iz tega naslova, saj če plačnik plača akontacijo, to stori v korist davčnega zavezanca. Akontacija dohodnine, ki jo kot plačnik davka po ZDoh-2 plača toženka, torej predstavlja plačilo na račun izpolnitve njene obveznosti po sodbi.
neupravičeno plačana odškodnina – kdaj je mogoče prejeto obdržati – poštenost in dobrovernost stranke – izplačilo odškodnine brez pravnega temelja – izvršilni naslov – razveljavitev potrdila o pravnomočnosti – neupravičena pridobitev – razlaga zakona
Za zahtevek toženca zoper tožnika, ki se nanaša na vtoževano terjatev, nikoli ni obstajala pravna podlaga (izvršilni naslov), ne glede na (ne)obstoj potrdila o pravnomočnosti (ki je bilo pozneje razveljavljeno). V obravnavanem primeru tako sploh ne gre za vprašanje toženca kot poštenega prejemnika, da bi v skladu s 195. členom OZ šlo za možnost prejeto obdržati, temveč za neupravičeno pridobitev in obveznost prejeto vrniti na podlagi prvega odstavka 190. člena OZ.
protipravnost ravnanja – povrnitev nepremoženjske škode – razžalitev dobrega imena in časti – denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – javna oseba
Posameznik je lahko razžaljen tudi kadar ni neposredni naslovljenec žaljivih izjav, če je opisan oziroma naveden dovolj konkretno in individualno, da ga je možno nedvoumno identificirati.
razmerja med starši in otroki – predodelitev otroka v vzgojo in varstvo drugemu od staršev – izvedenec – izdelava izvedenskega mnenja – izvedenčev pregled predhodnih mnenj iz spisovnega gradiva – poročilo centra za socialno delo – vloga centra za socialno delo – uporaba izvedenskega mnenja iz drugega sodnega postopka – preživnina – višina preživnine – otroški dodatek – upoštevanje otroškega dodatka – določitev stikov – stiki pod nadzorom – izražena volja otroka – koristi otroka
Mama se očitno zaveda, da si hči stikov z njo želi (sama jih opisuje kot hčerino hrepenenje po njej), zato je njena dolžnost, da spoštuje (četudi se z njimi intimno ne strinja) strokovne ugotovitve izvedencev in CSD, da je za prehodno obdobje najprimerneje, da se stiki izvajajo z nadzorom. Ne gre za to, da bi nadzor potrebovala toženka, ga pa očitno potrebuje in želi hči, zato je sodišče zaenkrat izbralo tak način poteka stikov. Iz razlogov izpodbijane sodbe jasno izhaja, da ne gre za trajno ureditev stikov na ta način, temveč za obdobje, ki je potrebno, da bosta mama in hči, tudi ob pomoči strokovnih sodelavcev, zmogli obnoviti svoj nekdanji odnos. Ko bo ta razkrhan odnos znova trden, pritožbeno sodišče ne vidi razloga, da hči ne bi mogla samostojno hoditi k materi na stik, kar podpira tudi oče in kar bodo nedvomno s strokovno utemeljitvijo podprli strokovni delavci CSD.
predlog za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse - zavrnitev predloga - stečajni postopek - sredstva predujma za stroške postopka - denarna sredstva - izpisek računa - unovčenje kratkoročnih poslovnih terjatev - pogoji za odlog plačila
Trditev, da denarnih sredstev nima, stranka razen z izpiskom svojega računa, ne more dokazati.
Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je tožeča stranka v stečajnem postopku in je zato glede na strogo formalna pravila prodaje, določena v ZFPPIPP, nerealno pričakovati, da bo kratkoročne poslovne terjatve lahko unovčila v roku, ki ji je na voljo za plačilo sodne takse.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – LASTNINJENJE – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0060202
SPZ člen 23, 40, 49. OZ člen 20, 22, 22/3. ZLNDL člen 5. ZZK-1 člen 243, 244.
pogodba o priznanju lastninske pravice – pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim – javni razpis – vabilo k dajanju ponudb – predmet javnega razpisa – razpolagalna sposobnost – načelo nemo plus iuris – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – izbrisna tožba
Tožeča stranka ne more uspeti z zahtevkom za sklenitev pogodbe o priznanju lastninske pravice na podlagi pravnega posla, če tožena stranka lastninske pravice na stvari, ki naj bi bila predmet pravnega posla, oziroma razpolagalne sposobnosti sploh nima. Lastninsko pravico lahko prenese samo njen lastnik v takšnem obsegu, kot jo ima sam.
načrt končne razdelitve – ugovor – sklep o končni razdelitvi
Iz navedenega dopisa z dne 10. 3. 2016 nedvoumno izhaja, da je z njim upnica odreagirala na načrt končne razdelitve (saj se nanj izrecno sklicuje) in njeno jasno nestrinjanje z načinom predvidene razdelitve. Navedene vloge torej ni mogoče obravnavati drugače kot ugovora proti načrtu končne razdelitve.
Prvostopenjsko sodišče je namreč zmotno ugotovilo, da proti načrtu končne razdelitve ugovor ni bil vložen, zato bo moralo z upničino vlogo z dne 10. 3. 2016 postopati kot z ugovorom proti načrtu končne razdelitve.
USTAVNO PRAVO – ČLOVEKOVE PRAVICE – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – SODSTVO
VSL0086121
URS člen 2, 14, 14/2, 22, 23, 23/1, 31. KZ člen 111, 111/1, 111/1-5, 112, 112/6, 169, 169/1, 169/2, 178, 178/2. KZ-1 člen 91, 91/2. ZKP člen 10, 293, 293/3, 357, 357-4, 370, 370/1, 370/1-2, 372, 372-3, 402, 402/3. ZS člen 1, 1/3.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime – razžalitev – ustavitev kazenskega postopka – absolutno zastaranje kazenskega pregona – kršitev kazenskega zakona – zmotna uporaba materialnega prava – pravnomočnost sodbe – prenehanje teka zastaranja kazenskega pregona – načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča RS – razveljavitev pravnomočne sodbe – izredna pravna sredstva – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari – preizkus zakonitosti razveljavljene pravnomočne sodbe – neobrazložen odstop od poenotene sodne prakse – trajanje postopka po razveljavitvi pravnomočne sodbe – 2-letni rok za pravnomočen zaključek novega sojenja – odločba Ustavnega sodišča – obvezna veljava odločb Ustavnega sodišča RS – odnos strožjega oziroma milejšega kazenskega zakona – ustavna pritožba – pravno sredstvo sui generis – presoja pravnih posledic razveljavitve pravnomočne sodbe z ustavno odločbo – jezikovna (gramatikalna) in namenska (teleološka) razlaga določb kazenskega zakona ter odločb Ustavnega sodišča RS – kršitev ustavnih pravic – enakost pred zakonom – enako varstvo postopkovnih pravic – prepoved oblastne samovolje – pravna varnost – načelo zaupanja v pravo – Republika Slovenija kot pravna država – sojenje v razumnem roku – prepoved spremembe na slabše v postopku po razveljavitvi obsodilne sodbe – prepoved reformatio in peius – pravni interes – kazenskopravna rehabilitacija – ugoditev pritožbi tožilca – razveljavitev sklepa
S pravnomočnostjo sodbe preneha teči zastaranje kazenskega pregona. Če je pravnomočna sodba razveljavljena, se zakonske določbe o zastaranju v postopku nove razsoje ne uporabljajo. Gre namreč za postopek, ki je namenjen sanaciji instančno ugotovljenih kršitev, ne pa za vnovični kazenski pregon.
Postopek novega sojenja mora biti končan v roku dveh let od razveljavitve prejšnje pravnomočne sodbe. V primeru uporabe KZ-1 kot materialnega predpisa se mora sodišče pri tem opreti na določbo drugega odstavka 91. člena, v primeru uporabe KZ pa na ustavno odločbo U-I-25/07-43 z dne 11. 9. 2008. Ureditvi sta vsebinsko enaki, zato ni mogoče govoriti o odnosu strožjega ali milejšega zakona.
Ne glede na to, da drugi odstavek 91. člena KZ-1 (strogo jezikovno) ureja procesno situacijo razveljavitve pravnomočne sodbe v postopku odločanja o „izrednem pravnem sredstvu“, je v skladu z namensko razlago pravne ureditve kot temelj za razveljavitev pravnomočne sodbe treba šteti tudi ustavno odločbo v postopku presoje ustavne pritožbe kot posebnega pravnega sredstva. Tudi v tem primeru velja 2-letni rok za pravnomočen zaključek ponovljenega sojenja.
Pravilo o prepovedi spremembe na slabše (reformatio in peius) preprečuje, da bi bila odločitev v novem postopku v obtoženčevo škodo. Nedvomno pa je v pravnem interesu obtoženega, da doseže kazenskopravno rehabilitacijo večje teže, ki jo v odnosu do ustavitve kazenskega postopka ali zavrnitve obtožbe zaradi zastaranja kazenskega pregona predstavlja (potencialna) oprostilna sodba.