Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 34. URS člen 51, 51/ 1. ZZVZZ člen 13, 13/2, 23, 23/1, 23/1-6, 23/3.
ortodontsko zdravljenje - stroški zdravljenja - odrasla oseba - pravna praznina - exceptio illegalis
V konkretnem primeru tožnica uveljavlja ortodontsko zdravljenje v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ker je bila tožnica ob vložitvi vloge za odobritev ortodontskega zdravljenja stara več kot 30 let, zadeve ni mogoče presojati po 34. členu Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, po katerem imajo pravico do ortodontskega zdravljenja zavarovane osebe do dopolnjenega 18. leta starosti oziroma tudi po tej starostni dobi, če je bila potreba o zdravljenju ugotovljena vsaj dve leti prej, preden je oseba dopolnila 18. leto starosti. Za rešitev predmetne zadeve je potrebno uporabiti 6. točko 1. odstavka 23. člena ZZVZZ, ki zagotavlja plačilo storitev iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja za zobnoprotetično zdravljenje odraslih v višini največ 50 %. Pravno praznino je potrebno zapolniti ob uporabi argumenta a simili ad simile, saj se neposredno pravno urejeni dejanski stan in neurejeni dejanski stan ujemata v bistvenih lastnostih tako, da je mogoče sklepati, da tudi za podobni primer velja pravna posledica, ki velja za neposredno pravno urejeni primer. Izhajajoč iz 125. člena Ustave RS je namreč sodišče vezano na ustavo in zakon, ne pa tudi na podzakonske predpise. Če meni, da podzakonski akt, ki bi ga pri sojenju moralo uporabiti, ni v skladu z ustavo ali zakonom, ga ne sme uporabiti (exceptio illegalis). To velja tudi glede uporabe 34. člena Pravil. V obravnavanem primeru tudi ne gre za nadaljevanje ortodontskega zdravljenje na temelju 34. člena Pravil, ki se je pri tožnici pričelo leta 1991, kot je to zmotno presodilo sodišče prve stopnje. Pri takšni dolgoletni prekinitvi zdravljenja je potrebna ponovna izvedba diagnostičnega postopka in izdelava novega ortodontskega aparata. Gre torej lahko le za novo zdravljenje. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in sodbo v delu, v katerem je bilo odločeno, da se tožnici odobri ortodontsko zdravljenje v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, spremenilo tako, da bo o obsegu plačila ortodontskega zdravljenja iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja odločila tožena stranka s posebno odločbo v 30-tih dneh od prejema te sodbe.
ZObr člen 92, 92/11. ZPIZ-2 člen 204, 413, 413/10. Direktive sveta 2000/78/ES z dne 27. 11. 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu člen 6, 6/2.
prenehanje delovnega razmerja - poklicna pokojnina - vojak - izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do pokojnine
Glede na to, da ZPIZ-2 glede izpolnjevanja pogojev po 11. odstavku 92. člena ZObr, ki kot pogoj za enostransko prenehanje delovnega razmerja določa tudi pridobitev pravice do starostne pokojnine po splošnih pogojih, pri čemer se upošteva tudi zavarovalna doba s povečanjem oziroma dodatna doba iz naslova obveznega dodatnega zavarovanja, izrecno napotuje na določbo 204. člena ZPIZ-2, ki pa se nanaša le na pogoje za pridobitev pravice do poklicne pokojnine, celote navedenih določb ni mogoče razlagati drugače kot tako, da vojaški osebi delovno razmerje na podlagi odločbe ministra preneha najkasneje do konca koledarskega leta, v katerem je izpolnila pogoje za poklicno pokojnino. Ker je tožnik izpolnil pogoje za pridobitev poklicne pokojnine, je imela tožena stranka v enajstem odstavku 92. člena ZObr pravno podlago za ugotovitev prenehanja veljavnosti tožnikove pogodbe o zaposlitvi. Zato tožbeni zahtevek za odpravo odločbe tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja ni utemeljen.
Sodišče prve stopnje se je napačno po uradni dolžnosti izreklo za krajevno nepristojno. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani ni izključno krajevno pristojno za odločanje o predmetnem odškodninskem sporu. ZDSS-1 izključno krajevno pristojnost Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani predvideva le za odločanje o delovnih sporih iz naslova industrijske lastnine (točka d prvega odstavka 5. člena ZDSS-1). Ker ne gre za takšen spor, se sodišče prve stopnje ne bi smelo po uradni dolžnosti po predhodnem preizkusu tožbe izreči za krajevno nepristojno. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo.
KZ-1 člen 211, 240, 240/1. ZDR-1 člen 87, 87/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti - znaki kaznivega dejanja - zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti
Tožnica je v spornem obdobju odobravala in odrejala sporne in nedopustne visoke popuste za prodane izdelke in je odobrila predhodni odvoz izdelkov strankam še pred izdajo računov ter nedopusten zamik plačila fizičnim osebam, s tem da je ta popust odobrila predvsem svojim znancem, sebi in nekaterim podrejenim delavcem. Na podlagi tožničine zahteve oziroma naloga pristojnemu delavcu v komerciali je prišlo do tega, da so se za določeno pohištvo neutemeljeno odprle napačne šifre (za police), to pohištvo pa je bilo odpravljeno iz skladišča tožene stranke, ne da bi bilo ustrezno plačano. Nekatere dele tega pohištva, ki se je dejansko prodajalo pod šifro polic (in tudi za takšno ceno), je tožnica plačala sama, deli tega pohištva pa so bili montirani pri tožničinem znancu (s tem, da je tožnica montažo naročila osebno in jo s skupaj s prevozom pohištva plačala). Tožnica je s svojim ravnanjem (odredba podrejenemu delavcu za odprtje napačnih šifer za nekatere izdelke, kar je imelo za posledico odpravo teh izdelkov od tožene stranke brez ustreznega plačila, s čimer je bila toženi stranki povzročena premoženjska škoda) izpolnila vse znake kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 1. odstavku 240. člena KZ-1. Tožničine kršitve predstavljajo zakoniti razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po drugi oziroma prvi alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1, zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0015907
OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - zmotno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnik v tem individualnem delovnem sporu uveljavlja plačilo odškodnine zaradi poškodbe pri delu dne 12. 8. 2009 pri toženi stranki. Za presojo, ali je do nesreče prišlo pri opravljanju dela ali izven dela, ni odločilno, da je imel tožnik predhodno za čas od 1. 8. 2009 dalje odobren dopust. Ni sporno, da se je tožnik predčasno vrnil z dopusta in je prišel na delovišče, kjer je toženec 6. 8. 2009 prevzel izvajanje del po naročilu družbe v času od 10. 8. 2009 do 19. 8. 2009. To je obsegalo čiščenje in lupljenje objekta, in ravno pri tovrstnem delu naj bi se tožnik poškodoval. Glede na to, da je toženec naročilo sprejel šele po tem, ko je tožniku že odobril dopust, je bistveno to, da je toženec tožnika, kljub formalno odobrenemu dopustu, zaradi pomanjkanja delovne sile pozval na delo. Sodišče prve stopnje bi moralo dati večji poudarek okoliščinam, ki se nanašajo na dejansko dogajanje spornega dne, ne pa listinskim dokazom, ki ne morejo odločilno prispevati k odgovoru na vprašanje, zakaj se je tožnik dne 12. 8. 2009 nahajal ravno na spornem delovišču. Ni odločilnega pomena, kako je bilo formalno urejeno koriščenje dopusta, pač pa, ali je na podlagi izvedenih dokazov in že povzetih navedb toženca, res možno zaključiti, da se je tožnik spornega dne nahajal na delovišču brez vednosti toženca. Ker je ostalo dejansko stanje zmotno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZIL-1 člen 34, 34/1, 36, 36/1, 111, 113, 113-1, 120.
model – tožba na ugotovitev ničnosti modela – zainteresirana oseba – sklepčnost tožbe – zaznamba – ocenjevanje kriterijev koristnosti in individualne narave
Pravni standard zainteresirane osebe v zvezi s tožbo na ugotovitev ničnosti pravic industrijske lastnine iz 111. člena ZIL-1 je treba razlagati enako kot pri (oblikovalni) tožbi za razveljavitev znamke zaradi neuporabe po 120. členu ZIL-1. Predpostavka na strani tožnika, da je zainteresirana oseba, je zato posebna predpostavka, ki se razlikuje od pravnega interesa, ki se pri oblikovalni tožbi običajno domneva, pri ugotovitveni tožbi pa ga je treba posebej izkazati. Zainteresiranost je potemtakem več kot le golo zanimanje oziroma nagnjenje - v tem primeru bi šlo za popularno tožbo, in manj kot stvarna legitimacija - imetništvo pravic in obveznosti iz materialno pravnega razmerja, na katero se nanaša civilni spor.
Gre za spor med zatrjevano resničnim (tožnico) in navideznim kupcem (toženka).
Tožnica bi morala dokazati obstoj zatrjevanega dogovora med njo in toženko in to v času sklepanja kupoprodajne pogodbe, to je obstoj obligacijsko pravne zaveze toženke, kot navideznega kupca, da bo vse koristi iz prodajne pogodbe toženka prenesla na tožnico, kot resničnega kupca.
V kolikor bi obstajal med pravdnima strankama kasneje kakšen dogovor o prenosu lastništva na stanovanju, bi šlo za obljubo, ki pa ne predstavlja odločilnega dejstva, obstoja zavezovalnega pravnega posla.
ZNPosr člen 13, 13/4, 15, 15/3. OZ člen 311, 312. ZPP člen 324. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13.
pogodba o posredovanju v prometu z nepremičninami – nepremičninsko posredovanje – provizija – dodatne storitve – pobot – predpravdni pobot – ugovor pobota – procesni pobot – pogodbena kazen – davek na dodano vrednost
Utemeljen je pritožbeni ugovor, da tožena stranka ni uveljavljala pravdnega (procesnega) pobota, temveč predpravdni pobot po pravilih materialnega prava. V primeru takšnega ugovora pa sodišče ne odloča o obstoju ali neobstoju terjatve, ki je bila uveljavljena zaradi pobota, temveč (le) zavrne tožbeni zahtevek, če se prepriča, da sta obe terjatvi obstajali, da sta bili pobotljivi in da je toženec tudi podal pravnoveljavno pobotno izjavo. Sodišče prve stopnje je sicer v razlogih sodbe pojasnilo, da je glede na postavljeni pobotni ugovor opravilo procesni pobot, vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre po vsebini za materialnopravno pobotanje, saj ga je sodišče opravilo tako, da je ugotovilo, da so terjatve prenehale v trenutku, ko so si stopile nasproti (312. člen OZ), pri procesnem pobotanju pa se terjatvi pobotata na dan izdaje sodbe in torej prenehata šele s sodbo.
Od pogodbene kazni davka na dodano vrednost ni treba plačati.
ZPP člen 12, 105, 337, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZTLR člen 28, 29, 72, 72/3. SPZ člen 9, 43, 43/2.
načelo pomoči prava nevešči stranki – pravica do izjave – priposestvovanje lastninske pravice – stanovanjska pravica – družbena lastnina – dobra vera – domneva dobre vere
Prvostopenjsko sodišče je kršilo toženčevo pravico do izjave, saj ga je pravno škodljivo in napačno poučilo, da bo svoje pravice lahko uveljavljal (zgolj oz. šele) v pritožbi.
Napačno je stališče prvostopenjskega sodišča, da bi moral toženec dokazovati svojo dobrovernost, saj se ta domneva.
prometna nesreča – prometna nezgoda – zastaranje – vzročna zveza – izvedenec – dokazovanje z izvedencem – lahka telesna poškodba – prehod za pešce – udarnina – odrgnina – nateg vratnih mišic – povrnitev nepremoženjske škode – strah – telesne bolečine – nevšečnosti med zdravljenjem – povrnitev pravdnih stroškov
Tožnikova poškodba sodi v skupino lahkih telesnih poškodb po 1. in 2. stopnji Fischerjeve lestvice. Pritožba utemeljeno opozarja, da je dosojena odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem v višini 4.200,00 EUR določena nekoliko previsoko, primerna odškodnina iz tega naslova znaša 3.200,00 EUR.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0016063
OZ člen 149, 179, 299.
odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - nevarna dejavnost - višina odškodnine
Tožnik, zaposlen pri prvotoženi stranki, se je poškodoval pri delu, in sicer pri prenosu štirioglate steklene vaze. Debelina sten vaze, ki jo je tožnik moral očistiti, ni bila enakomerna, temveč se je spreminjala. Do loma vaze je prišlo na sredinskem delu vaze, kjer je bilo steklo najtanjše (0,3 mm) in kjer je bila vaza najbolj občutljiva za lom. Vaza je bila zaradi svojih dimenzij in predvsem zaradi različne debeline stekla krhka, verjetnost njenega razbitja pa zelo velika. Bila je neprimerna za uporabo kot delovni pripomoček, saj je bila preobčutljiva za prenašanje in večkratno uporabljanje. Ob upoštevanju teh ugotovitev je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je glede na njene značilnosti vaza predstavljala nevarno stvar oziroma da je rokovanje s to vazo (njeno prenašanje) predstavljalo nevarno dejavnost. Zato je podana objektivna odškodninska odgovornost prvotožene stranke za nastalo nezgodo.
razpad zunajzakonske skupnosti - solastnina - vrnitev stvari - izpraznitev stanovanjske hiše - protipravno vznemirjanje lastnika
Tožnika sta zemljiškoknjižna solastnika nepremičnine, na kateri stoji stanovanjska hiša, zunajzakonska skupnost med tožnikom in toženko je razpadla in ne obstaja druga podlaga za toženkino bivanje v hiši.
Stališče izpodbijane sodbe, da te ugotovitve utemeljujejo zahtevek, postavljen na podlagi 92. člena SPZ, je pravilno. Po tej določbi lahko lastnik s tožbo zahteva, da tretji preneha z nedopustnim vznemirjanjem njegove lastninske pravice na stvari.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081181
OZ člen 8, 377, 377/2, 395, 1013, 1016, 1016/2. ZPP člen 319, 319/3. ZIZ člen 257, 257/1, 260, 260/2. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 39, 39/2.
pogodba o poslovnem sodelovanju – pogodba o odkupu terjatev – poroštvo – opredeljenost poroštvene obveznosti – poroštvo za določeno bodočo obveznost – oderuške obresti – zavedanje o težkem finančnem stanju sopogodbenika – DDV od zamudnih obresti – pobotni ugovor – litispendenca – (ne)odločitev o pobotnem ugovoru – predhodna odredba – solidarni dolžniki – izkaz nevarnosti
Obveznost, na katero se poroštvo nanaša, je opredeljena, če razkriva vse elemente, ki so pomembni za presojo porokovega pravnega položaja, zlasti težo in pomen posledic njegove zaveze.
Oderuh izkoristi težak položaj nasprotne stranke, če pozna njen težak položaj in pravo vrednost pogodbenih dajatev, vendar kljub temu sklene dvostransko pogodbo tako, da obstaja očitno nesorazmerje med tistim, kar se je sam zavezal, in tistim, kar se je zavezala nasprotna stranka. Oškodovana stranka pa zadosti trditvenemu bremenu, če postavi trditve o obstoju obeh elementov in o tem, da je tožena stranka zanju vedela.
V zvezi z izdajo predhodne odredbe bi morala tožeča stranka konkretizirano pojasniti, zakaj meni, da tretja toženka in četrti toženec v času izvršljivosti sodbe ne bosta imela premoženja, iz katerega bi lahko poplačala svojo terjatev.
Tožeča stranka bi morala zaradi solidarne obveznosti toženk dokazati nevarnost za uveljavitev terjatve za vse štiri toženke.
ZFPPIPP člen 104, 104/2. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije člen 5, 5/2.
razrešitev upravitelja – nagrada upravitelja – sorazmerni del nagrade – nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila – osnova za izračun nadomestila
Pritožnik je v otvoritvenem poročilu navedel terjatve do povezanih družb in dana posojila povezanim družbam v višini 9.087.314,83 EUR. Hkrati je podal pojasnilo, da je verjetnost poplačila teh terjatev minimalna. Takšnega pojasnila ni mogoče razumeti drugače, kot da je sam pritožnik pri sestavi otvoritvenega poročila podal utemeljitev, da te terjatve nimajo realne vrednosti, kot jo je prikazal v smislu pogodbene vrednosti. Tako prikazana vrednost terjatev stečajnega dolžnika v otvoritvenem poročilu zato ne more služiti kot ustrezna postavka, od katere bi si stečajni upravitelj smel obračunati nagrado za izdelavo otvoritvenega poročila.
pravna korist za vodenje pravde glede terjatve, ki je bila priznana v stečajnem posotpku – ne bis in idem – zavrženje tožbe – določnost izjave upravitelja o prijavljenih terjatvah
Ni mogoče upoštevati tožnikovega predloga, da se zaradi pavšalnosti upraviteljeve izjave tudi prerekane terjatve štejejo za priznane, saj za to ni podlage v zakonu.
mejni spor – določitev meje – ureditev meje – močnejša pravica – stroški postopka
Splošno je znano, da se živa meja zasaja namesto postavitve mejnih znamenj in predstavlja mejo med zemljišči, tako, da so brez podlage trditve, da živa meja poteka v notranjosti nepremičnine nasprotnega udeleženca, zlasti ob trditvi, da je pravni prednik nasprotnih udeležencev zasadil mejo v soglasju s pravnim prednikom predlagatelja.
ZFPPIPP člen 131, 131/1, 131/2, 131/2-2, 131/2-3, 354, 354/1, 355, 355/2, 355/2-6. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
ugovor zoper sklep o izvršbi - načelo stroge formalne legalitete - prepoved dovolitve izvršbe - izjema - izvršilni naslov po začetku stečajnega postopka - stroški stečajnega postopka - nedopustnost izvršbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ob presoji utemeljenosti ugovora zoper sklep o izvršbi sodišče prve stopnje ne bi smelo dati prednosti načelu formalne legalitete, temveč bi se moralo najprej opredeliti do dolžnikovih ugovornih navedb o tem, da upoštevaje pravilo o prepovedi dovolitve izvršbe zoper insolventnega dolžnika in glede na odsotnost izjem od tega pravila izvršba ni dopustna.
Dokazno breme o tem, katera plačila je tožeča stranka upoštevala in s katerimi plačili je bila tožena stranka v zamudi, je bilo na tožeči stranki. Slednja tega bremena ni zmogla. Do prevalitve procesnega dokaznega bremena na tožene stranke bi prišlo šele, če bi tožeča stranka izpolnila svoje trditveno (in dokazno) breme.
vzpostavitev etažne lastnine – nedokončana etažna lastnina – namen zakona – nevpisan posamezni del – superficies solo cedit
Zakon zagotavlja sistemske možnosti za uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem pri stavbah z več posameznimi deli v doslej nerazrešenih primerih. Glede vpisa v zemljiško knjigo je situacija taka, kot če bi bila etažna lastnina vpisana na podlagi ZPPLPS. ZVEtL v 31. členu predpisuje, da se v takem primeru vzpostavi etažna lastnina po njegovih določbah. Ni pravilno razločevati med primeri, ko je do vknjižbe samo nekaj posameznih delov stavbe (lahko tudi vknjižbe skupnih delov) prišlo na podlagi takrat veljavnih predpisov, in primeri (kot je obravnavani), ko se določeni posamezni deli v zemljiško knjigo niso vpisali zaradi takrat (pre)strogega upoštevanja načela superficies solo cedit s strani upravnega organa.
povrnitev nepremoženjske škode – razžalitev dobrega imena in časti – pravno priznana škoda – poseg v osebnostne pravice – stopnja bolečin – objektivizirano vrednotenje
Za prisojo odškodnine zaradi posega v osebnostne pravice, bi tožnik moral izkazati, da je trpel intenzivne in dolgotrajne duševne bolečine. Presoja stopnje bolečin ne more biti zgolj rezultat individualnega vrednotenja konkretnih nevšečnosti, katerih subjektivno doživljanje je z vidika slehernega oškodovanca že po naravi stvari zanj vselej poudarjeno neugodno, temveč nujno tudi posledica objektiviziranega vrednotenja konkretnih nevšečnosti v primerjavi z drugimi primeri iz življenja in sodne prakse
Tožnik je bil zaradi vsebine poslanih SMS sporočil do določene mere vznemirjen, vendar pa ta vznemirjenost praga pravno priznane škode ne dosega.