OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084731
SPZ člen 132. ZPP člen 7, 121, 355. OZ člen 16, 50, 92, 119.
ničnost pogodbe – trditvena podlaga – pravna podlaga – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – pogodba o leasingu – pogodba o asignaciji – lex commissoriae – oderuška pogodba – navideznost pogodbe – odločanje v mejah zahtevkov
Sodišče prve stopnje utemeljenosti tožbenega zahtevka ni presojalo na vseh pravnih podlagah, ki bi glede na ponujeno trditveno gradivo strank lahko prišle v poštev. Ničnosti spornih pogodb ni presojalo na podlagi (v postopku pravočasno) zatrjevanih trditev o navideznosti sklenjenih pogodb.
sklic skupščine – d.o.o. – ničnost sklepov skupščine – restriktivna razlaga – izpodbojnost sklepov – imenovanje direktorja – učinek izpodbojnosti ex nunc – sklepčnost skupščine – pravica družbenika do glasovanja – prenos poslovnega deleža
Razveljavitev sklepa o imenovanju direktorja d.o.o. ne more imeti učinkov za nazaj, v smislu, da bi se štelo, da tožena stranka v določenem obdobju sploh ni imela zastopnika oziroma, da so bile vse njegove odločitve avtomatično nezakonite. Ničnost pride v poštev le v izjemnih primerih najhujših kršitev. Določbo, da so sklepi skupščine nični, če te ne skliče upravičena oseba, je zato treba razlagati restriktivno.
Sodišče prve stopnje je vezano na trditveno podlago in ne more črpati trditvene podlage iz dokaznega postopka.
S konkretinimi prekoračitvami trditvene podlage je sodišče prve stopnje zagrešilo relativno bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 2. členom ZPP.
ugovor po izteku roka – pravi opozicijski ugovorni razlogi
Na utemeljenost zahtevka za ugotovitev ničnosti in posledično izbrisne tožbe to, ali bo tožeča stranka uspela z odškodninskimi tožbami zoper prvega toženca, ne vpliva. Navedbe druge toženke v ugovoru po izteku roka sploh ne predstavljajo opozicijskih razlogov, ki preprečujejo izvršbo – razlogi po 8., 9. ali 11. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ.
delitev solastnine – prekinitev postopka – možnost uveljavljanja prikrajšanja nujnega deleža v zapuščinskem postopku – vložitev tožbe
Prvo sodišče je preuranjeno sprejelo zaključek o prekinitvi postopka, saj je nasprotni udeleženec zgolj opozoril na možnost uveljavljanja prikrajšanja nujnega deleža zaradi darila, ki ga je predlagatelj prejel od zapustnika z darilno pogodbo z dne 29. 5. 1974. Dokler tožba ni vložena in je uveljavljanje prikrajšanja nujnega dednega deleža negotovo dejstvo, odločitev prvega sodišča ni pravilna.
ZNP člen 118, 118/3, 123. ZIZ člen 15, 17, 17/1, 17/2, 21, 21/1, 234, 236. ZPP člen 21, 21/1.
izvršilni naslov - prodaja nepremičnine - razdelitev stvari - solastnina - nepravdni postopek - vrsta postopka - postopkovna pravila - funkcionalna pristojnost - lex specialis - primernost izvršilnega naslova - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Za prodajo stvari, o razdelitvi katere je bilo odločeno v nepravdnem postopku, je v vsakem primeru zadolženo nepravdno sodišče, od volje strank pa je odvisno, ali se prodaja opravi po določbah ZNP ali ZIZ.
Določba 123. člena ZNP ne nasprotuje določilom ZIZ glede razdelitve stvari s prodajo, temveč celo sama napotuje na njihovo uporabo.
ZPrCP člen 3/1-18, 37/2, 37/5, 110/3, 110/7. ZVoz člen 33/3.
zakonski znaki prekrška - vožnja z vozilom po cesti - odgovornost učitelja vožnje za varnost in za prekršek, ki ga stori kandidat za voznika - načelo krivdne odgovornosti - neposredni udeleženec prometne nesreče - dolžnostna ravnanja ob prometni nesreči
Dejstvo je, da je skladno z določbo tretjega odstavka 33. člena ZVoz učitelj vožnje pri poučevanju vožnje odgovoren za varnost le-te in za prekršek, ki ga stori kandidat za voznika, razen, če ga ni mogel preprečiti. Navedena določba potrjuje v prekrškovnem pravu uveljavljeno načelo subjektivne oziroma krivdne odgovornosti za razliko od objektivne odgovornosti, kjer bi bil učitelj vožnje pri poučevanju le-te odgovoren za prekršek, ki bi ga storil kandidat za voznika, ne glede na to, ali bi lahko imel na to kakršenkoli vpliv. Učitelj vožnje je na tak način odgovoren za prekršek, ki ga je storil kandidat za voznika zgolj v primeru, če bi takšen prekršek lahko preprečil, pa tega ni storil in prav te slednje okoliščine opredeljujejo morebitno krivdo učitelja vožnje, zaradi česar morajo biti navedene kot ključni zakoniti znaki tovrstnega obravnavanega prekrška v izreku odločbe o prekršku (gre za zakonite znake objektivnega dela dejanskega stanja prekrška, na podlagi katerih lahko sodišče odloča o njegovem subjektivnem delu oziroma krivdi storilca).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0080047
ZGO-1 člen 2. ZOR člen 26, 99, 99/2. ZPP člen 214, 214/2, 325, 365, 365-1.
izrek sodbe – neobstoječa sodna odločitev – zavrženje pritožbe – dopolnilna sodba – razlaga pogodb – uporaba določil in razlaga spornih določil – skupni namen pogodbenikov
Izrek izpodbijane sodbe vsebuje le odločitev glede ugodilnega dela, medtem ko sodišče prve stopnje v preostalem delu ni zavrnilo tožbenega zahtevka. Tožnik bi lahko skladno s 325. členom ZPP predlagal izdajo dopolnilne sodbe, vendar tega ni storil. Namesto tega je vložil pritožbo, v kateri izrecno izpodbija zavrnilni del sodbe, čeprav ta v izreku ni zajet.
Ker tožnik izpodbija del sodbe, ki ga ni, hkrati pa se pritožuje zoper obrazložitev sodbe, za kar ne more imeti pravnega interesa, je sodišče druge stopnje pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.
USTAVNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073746
URS člen 22. ZPP člen 8, 163, 163/4, 362, 362/1. ZFPPIPP člen 14, 14/2, 231, 231/3.
predlog za začetek stečajnega postopka – procesna legitimacija za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka – izpodbijanje domneve insolventnosti – dokazni standard verjetnosti – dokazni standard prepričanja – načelo hitrosti – načelo kontradiktornosti – odločanje o stroških postopka
Materialnopravno zmotno je sklepanje sodišča prve stopnje, da za ugotovitev procesne legitimacije za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka ni relevantna sama višina terjatve. Nižji dokazni standard (stopnja verjetnosti), ki zadostuje za utemeljitev procesne legitimacije upnika, ne pomeni, da se sodišče v okviru tega dokaznega standarda ni dolžno opredeliti tudi do višine terjatve, ki mora biti izkazana z navedenim dokaznim standardom. Nižji dokazni standard zato ne pomeni, da bi za ugotovitev verjetnosti terjatve sodišču zadoščalo zgolj sklepanje o njegovem temelju, ne da bi se opredelilo tudi do višine terjatve.
Poudarjeno načelo hitrosti postopka v postopkih zaradi insolventnosti ne izključuje načela kontradiktornosti v predhodnem postopku. Načelo kontradiktornosti postopka namreč pomeni udejanjanje pravice do izjavljanja v postopku. Odrekanje strankam postopka, da se jim za svoje trditve omogoči izvedbo dokazov, s katerimi naj bi utemeljevala pravno relevantna dejstva, bi pomenilo onemogočanje stranki uveljavljanja pravnega varstva pred sodiščem in s tem neposredno kršitev 22. člena Ustave Republike Slovenije. ZFPPIPP ne daje nobene podlage, da bi smelo sodišče pogojevati presojo utemeljenosti predloga za začetek stečajnega postopka s tem, da bi moral predlagatelj izkazati pravnomočno sodno odločbo, s katero bi bilo odločeno o obstoju predpostavke (obstoj terjatve), ki se v predhodnem postopku zaradi insolventnosti kaže kot predhodno vprašanje. Okoliščina, da upnik proti dolžniku do vložitve predloga za začetek stečajnega postopka sodno še ni uveljavljal terjatve, na katere se je skliceval v svojem predlogu, za navedeno oceno ne more biti relevantna.
Odvetniška tarifa tar. št. 20., tar. št. 18. ZPP člen 154, 155.
pravdni stroški - nagrade za narok po razveljavitvi sodbe - uspeh v pravdi
Sodišče prve stopnje bi ob pravilni uporabi materialnega prava moralo vsaj za eno obravnavo po razveljavitvi sodbe na višjem sodišču priznati stroške v višini 50% po OT, saj se niso obravnavala le procesna vprašanja in vsaj ena obravnava po razveljavitvi je vsebinska in na njej sodišče meritorno odloča, saj sicer ne bi moglo razsoditi, zato bi sodišče prve stopnje vsaj za narok, na katerem je zadevo zaključilo, moralo priznati nagrado po 2. točki tarifne številke 20 OT.
Uspeh v pravdi se ugotavlja glede na izid odločitve o glavnem zahtevku, kar pomeni glede na končni uspeh, ne pa glede na uspešnost posameznih pravdnih dejanj in ne glede na uspešnost s pravnimi sredstvi med samim postopkom.
sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave – procesna legitimacija za vložitev pritožbe – seznam upnikom, na katere učinkuje poenostavljena prisilna poravnava
Že iz samih pritožbenih navedb izhaja, da dolžnik pritožnika ni uvrstil na seznam upnikov, na katere naj bi učinkovala poenostavljena prisilna poravnava. Pritožnika zato ni mogoče obravnavati kot stranke postopka insolventnosti. Hkrati pa iz tega izhaja, da prisilna poravnava, četudi bo izglasovana, ne bo vplivala na položaj pritožnika. Pritožnik zato nima položaja stranke v postopku poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom. Posledično pa tudi nima pritožbenega upravičenja za izpodbijanje sklepa, s katerim je sodišče začelo postopek poenostavljene prisilne poravnave.
motenje posesti – prekarij – dogovorjena uporaba stvari – služnostni upravičenec in njegova pravica do posesti – (so)posest določenega dela stvari – postopek v pravdah zaradi motenja posesti
Bistvo prekarija je preklicnost in začasnost razmerja. Ni pa potrebno, da bi bila preklicnost razmerja dogovorjena izrecno, zadostuje, da izhaja iz okoliščin primera. Prav teh dejstev pa toženca nista uspela dokazati.
ZPP člen 12, 105, 337, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZTLR člen 28, 29, 72, 72/3. SPZ člen 9, 43, 43/2.
načelo pomoči prava nevešči stranki – pravica do izjave – priposestvovanje lastninske pravice – stanovanjska pravica – družbena lastnina – dobra vera – domneva dobre vere
Prvostopenjsko sodišče je kršilo toženčevo pravico do izjave, saj ga je pravno škodljivo in napačno poučilo, da bo svoje pravice lahko uveljavljal (zgolj oz. šele) v pritožbi.
Napačno je stališče prvostopenjskega sodišča, da bi moral toženec dokazovati svojo dobrovernost, saj se ta domneva.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0084383
OZ člen 270, 1019, 1022. ZFPPIPP člen 245, 368.
poroštvena obveznost – zaveza kot porok in plačnik – solidarna odgovornost – stečaj glavnega dolžnika – zavrnitev dokaznega predloga – poizvedbe pri stečajnem upravitelju
Pravilno je sodišče prve stopnje ugotovilo, da toženca, ki sta se tožnici zavezala kot poroka in plačnika, v skladu s tretjim odstavkom 1019. člena OZ odgovarjata tožnici solidarno z glavno dolžnico. Pravilno je pojasnilo, da po drugem odstavku 1022. člena OZ stečaj glavne dolžnice nima nobenega vpliva na obveznost tožencev, prav tako ne dejstvo, da je bila tožničina terjatev v stečaju priznana. Prenagljeno pa je sklepalo, da tožnica v stečaju še ni bila niti delno poplačana. Breme dokazovanja tega dejstva je sicer pravilno pripisalo tožencema, vendar je neupravičeno zavrnilo njun dokazni predlog, naj se v ta namen opravijo poizvedbe pri stečajni upraviteljici.
SPZ člen 142. ZIZ člen 20a, 20a/1, 34, 34/1, 34/2, 34/3, 53, 181, 181/2. ZN člen 4. ZPP člen 343, 343/4.
neposredno izvršljiv notarski zapis - notarska hipoteka - soglasje z neposredno izvršljivostjo - dovoljenost pritožbe - pravni interes - novo izvršilno sredstvo - omejitev izvršbe
Izrecno strinjanje prvega dolžnika z neposredno izvršljivostjo obveznosti, sicer zapisano v posebnem delu, se glede na zgoraj zapisano jasno in določno besedilo ter dejstvo, da oba dela predstavljata enoten notarski zapis, nanaša tudi na temeljnega, notarskemu zapisu pa daje lastnost izvršilnega naslova (4. člen Zakona o notariatu in prvi odstavek 20.a člena ZIZ). Na podlagi le-tega lahko upnik uveljavlja terjatev zoper prvega dolžnika neposredno v izvršilnem postopku na vse njegovo premoženje.
razpad zunajzakonske skupnosti - solastnina - vrnitev stvari - izpraznitev stanovanjske hiše - protipravno vznemirjanje lastnika
Tožnika sta zemljiškoknjižna solastnika nepremičnine, na kateri stoji stanovanjska hiša, zunajzakonska skupnost med tožnikom in toženko je razpadla in ne obstaja druga podlaga za toženkino bivanje v hiši.
Stališče izpodbijane sodbe, da te ugotovitve utemeljujejo zahtevek, postavljen na podlagi 92. člena SPZ, je pravilno. Po tej določbi lahko lastnik s tožbo zahteva, da tretji preneha z nedopustnim vznemirjanjem njegove lastninske pravice na stvari.
napotitev na pravdo – premičnine v nepremičninah v solasti zapustnika
Pritožbeno sodišče kot pravilno sprejema tudi odločitev sodišča prve stopnje, da glede premičnin na pot pravde napoti pritožnici, glede na to, da se ti predmeti nahajajo na oziroma v nepremičninah, ki so v lasti oziroma solasti zapustnika in je zato zatrjevanje dedinj, da te premičnine ne sodijo v zapuščino, šteti za manj verjetne.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084405
SPZ člen 219. OZ člen 190, 198.
stvarna služnost – priposestvovanje služnostne pravice – prestavitev poti – nadomestilo za uporabo poti – povrnitev stroškov za prestavitev poti
Ker je toženec služnostno pravico na parcelah tožnic priposestvoval, ni podlage za zahtevano denarno nadomestilo za uporabo zemljišč oz. omejitev lastninske pravice tožnic.
osebni stečaj – predlog za začetek stečajnega postopka – zavrženje predloga za začetek stečajnega postopka – dolžnik nima premoženja – namen postopka osebnega stečaja – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – brez predloga za odpust obveznosti – rok za vložitev predloga za odpust obveznosti
Iz zakona izhajata dva namena postopka osebnega stečaja. Prvi je, da vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejmejo plačilo svojih navadnih terjatev hkrati in v enakih deležih, drugi pa je odpustitev obveznosti dolžniku. Dolžnik, ki nima prav nobenega premoženja in ne predlaga odpusta obveznosti, nima pravnega interesa za vodenje postopka osebnega stečaja, saj se v tem primeru ne doseže nobeden od namenov tega postopka.