URS člen 22. ZPP člen 12, 115, 115/2, 214, 285, 286, 339, 339/2, 339/2-8.
preložitev prvega naroka za glavno obravnavo - upravičen razlog - opravičilo - priložitev medicinske dokumentacije - nepredložitev zdravniškega opravičila na predpisanem obrazcu - prava neuka stranka - načelo pomoči prava neuki stranki - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - materialno procesno vodstvo
Z zaključkom obravnave v odsotnosti toženca (iz upravičenega razloga) je bilo tožencu onemogočeno, da bi na (prvem) naroku za glavno obravnavo ponudil svoje trditve in dokaze (sodišče bi toženca, če bi na prvi narok za glavno obravnavo pristopil, v okviru materialnoprocesnega vodstva – 285. člen ZPP, moralo na to izrecno opozoriti), odločitev sodbe pa temelji na ugotovitvi, da toženec navedb tožeče stranke ni prerekal. Podana je bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kršena je bila toženčeva ustavna pravica do poštenega sojenja (22. člen Ustave).
ZNPosr člen 13, 13/4, 15, 15/3. OZ člen 311, 312. ZPP člen 324. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13.
pogodba o posredovanju v prometu z nepremičninami – nepremičninsko posredovanje – provizija – dodatne storitve – pobot – predpravdni pobot – ugovor pobota – procesni pobot – pogodbena kazen – davek na dodano vrednost
Utemeljen je pritožbeni ugovor, da tožena stranka ni uveljavljala pravdnega (procesnega) pobota, temveč predpravdni pobot po pravilih materialnega prava. V primeru takšnega ugovora pa sodišče ne odloča o obstoju ali neobstoju terjatve, ki je bila uveljavljena zaradi pobota, temveč (le) zavrne tožbeni zahtevek, če se prepriča, da sta obe terjatvi obstajali, da sta bili pobotljivi in da je toženec tudi podal pravnoveljavno pobotno izjavo. Sodišče prve stopnje je sicer v razlogih sodbe pojasnilo, da je glede na postavljeni pobotni ugovor opravilo procesni pobot, vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre po vsebini za materialnopravno pobotanje, saj ga je sodišče opravilo tako, da je ugotovilo, da so terjatve prenehale v trenutku, ko so si stopile nasproti (312. člen OZ), pri procesnem pobotanju pa se terjatvi pobotata na dan izdaje sodbe in torej prenehata šele s sodbo.
Od pogodbene kazni davka na dodano vrednost ni treba plačati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0084171
OZ člen 336, 1028. SZ-1 člen 24, 24/5.
zastaranje – kdaj začne zastaranje teči – poroštvo – razmerje med porokom in dolžnikom – pravica zahtevati povračilo od dolžnika – regresni zahtevek – najemna pogodba za stanovanje – subsidiarna odgovornost lastnika za obratovalne stroške najemnika
Šele z dnevom plačila je tožnica kot porok dobila možnost, da od toženke terja plačilo za izpolnjeno obveznost, od takrat dalje do vložitve predloga za izvršbo pa zastaralni rok nikakor ni potekel.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071202
ZZZDR člen 129, 133. ZPP člen 7, 9, 139, 139/6, 212, 214, 214/1, 216, 216/1, 285.
verzija – plačilo preživnine – trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo – preživninske zmožnosti zavezancev – preživninske potrebe upravičenca – priznanje dejstev – sporna dejstva – priznanje v drugem postopku – razpravno načelo – vročitev pritožbe na napačen naslov – pravočasnost odgovora na pritožbo
Pri sklicevanju na priznanje dejstev v smislu 214. člena ZPP je bistveno, da je do priznanja prišlo med postopkom, ne more pa se stranka sklicevati na priznanje, dano izven določene pravde oz. v prejšnjem postopku.
pravica do izjave – pravica do informacije – vročitev dopolnitve izvedenskih mnenj strankam – pripombe na izvedensko mnenje – stroški postopka – stroški brezplačne pravne pomoči – zakonita cesija
Ker sodišče dopolnitvi mnenj sodnih izvedencev strankama ni vročilo pravočasno, da bi nanju lahko podali pripombe, temveč sta stranki mnenji prejeli 23. 10. 2015, sodišče pa je končni sklep izdalo že dan prej, je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.
Upravičenec do brezplačne pravne pomoči je dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, in zneskom, ki ga mora povrniti nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke po zakoniti cesiji.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084731
SPZ člen 132. ZPP člen 7, 121, 355. OZ člen 16, 50, 92, 119.
ničnost pogodbe – trditvena podlaga – pravna podlaga – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – pogodba o leasingu – pogodba o asignaciji – lex commissoriae – oderuška pogodba – navideznost pogodbe – odločanje v mejah zahtevkov
Sodišče prve stopnje utemeljenosti tožbenega zahtevka ni presojalo na vseh pravnih podlagah, ki bi glede na ponujeno trditveno gradivo strank lahko prišle v poštev. Ničnosti spornih pogodb ni presojalo na podlagi (v postopku pravočasno) zatrjevanih trditev o navideznosti sklenjenih pogodb.
uporaba tuje stvari v svojo korist – plačilo uporabnine – dokazanost višine – prikrajšanje – okoriščenje – prosti preudarek – nižji dokazni standard – verjetnost
Ker za ugotavljanje zahtevane višine zadostuje nižja stopnja verjetnosti, je utemeljen odstop od dokaznega standarda iz prvega odstavka 7. člena ZPP ter uporaba prostega preudarka po določbi 216. člena ZPP.
motenje posesti – sodno varstvo posesti – spor o poteku meje – dokazna ocena – zavrnitev dokazov – pritožbene novote
Okoliščina, da je med zemljišči pravdnih strank sporna meja, ni ovira za odločitev v sporu zaradi motenja posesti, ko daje sodišče varstvo glede na zadnje mirno stanje posesti in nastalo motenje.
OZ člen 220. SPZ člen 197. ZIZ člen 172, 172a, 179, 180, 181, 186, 188, 196, 196/1-2. ZPP člen 286b.
zemljiški dolg - upnik zemljiškega dolga - prenos zemljiškega dolga - oklic - predlog za ustavitev izvršbe - aktivna legitimacija
Zemljiški dolg se prenaša skupaj z zemljiškim pismom (197. člen SPZ) po pravilih, ki veljajo za prenos vrednostnih papirjev (220. člen OZ). Upravičenje do poplačila iz zemljiškega pisma je zaradi tega vezano na upravičenega zakonitega imetnika tega zemljiškega pisma kot vrednostnega papirja. Le upravičeni zakoniti imetnik zemljiškega pisma je zato tisti, ki lahko predlaga ustavitev izvršbe po 180. členu ZIZ.
osebni stečaj – predlog za začetek stečajnega postopka – zavrženje predloga za začetek stečajnega postopka – dolžnik nima premoženja – namen postopka osebnega stečaja – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – brez predloga za odpust obveznosti – rok za vložitev predloga za odpust obveznosti
Iz zakona izhajata dva namena postopka osebnega stečaja. Prvi je, da vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejmejo plačilo svojih navadnih terjatev hkrati in v enakih deležih, drugi pa je odpustitev obveznosti dolžniku. Dolžnik, ki nima prav nobenega premoženja in ne predlaga odpusta obveznosti, nima pravnega interesa za vodenje postopka osebnega stečaja, saj se v tem primeru ne doseže nobeden od namenov tega postopka.
povrnitev nepremoženjske škode – razžalitev dobrega imena in časti – pravno priznana škoda – poseg v osebnostne pravice – stopnja bolečin – objektivizirano vrednotenje
Za prisojo odškodnine zaradi posega v osebnostne pravice, bi tožnik moral izkazati, da je trpel intenzivne in dolgotrajne duševne bolečine. Presoja stopnje bolečin ne more biti zgolj rezultat individualnega vrednotenja konkretnih nevšečnosti, katerih subjektivno doživljanje je z vidika slehernega oškodovanca že po naravi stvari zanj vselej poudarjeno neugodno, temveč nujno tudi posledica objektiviziranega vrednotenja konkretnih nevšečnosti v primerjavi z drugimi primeri iz življenja in sodne prakse
Tožnik je bil zaradi vsebine poslanih SMS sporočil do določene mere vznemirjen, vendar pa ta vznemirjenost praga pravno priznane škode ne dosega.
Dokazno breme o tem, katera plačila je tožeča stranka upoštevala in s katerimi plačili je bila tožena stranka v zamudi, je bilo na tožeči stranki. Slednja tega bremena ni zmogla. Do prevalitve procesnega dokaznega bremena na tožene stranke bi prišlo šele, če bi tožeča stranka izpolnila svoje trditveno (in dokazno) breme.
Kadar je umik tožbe posledica dejstva, da je stečajni upravitelj priznal terjatev tožeče stranke/upnika v stečajnem postopku do tožene/stečajnega dolžnika, je tožeči stranki ob izdaji sklepa o ustavitvi postopka mogoče priznati le tiste stroške, ki so nastali po začetku stečajnega postopka. Znesek ostalih stroškov mora tožeča stranka prijaviti v stečajnem postopku, tako kot je to storila z glavnico terjatve, ki jo je uveljavljala v tej pravdi.
lastninska pravica na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice – solastnina – razpolaganje s solastnim deležem – etažna lastnina – dejanska etažna lastnina – navidezna solastnina – pravni interes – delitev nepremičnine v nepravdnem postopku – postopek za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL – razmerje med pravdnim postopkom in postopkom za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL
Etažna lastnina lahko nastane bodisi z dogovorom solastnikov oziroma z odločitvijo sodišča o razdružitvi solastnine s preoblikovanjem v etažno lastnino, bodisi tako, da izključni lastnik stavbe odsvoji posamezne dele stavbe s pripadajočimi deli. Vendar pa je sodna praksa že zavzela tudi stališče, da je pred uveljavitvijo SPZ etažna lastnina lahko nastala in obstajala kljub temu, da razmerje ni bilo zemljiškoknjižno evidentirano, in da tudi taka razmerja uživajo pravno varstvo. Med temi primeri so tudi položaji, v katerih je bila stavba v naravi dejansko in pravno razdeljena na posamezne dele in je nastala t. i. dejanska etažna lastnina, v zemljiški knjigi pa se je izvedla z vpisom solastninskih deležev posameznih etažnih lastnikov na zemljiški parceli, na kateri stoji stavba, na enak način pa je tekel tudi nadaljnji promet posameznih delov. Zanje se je v sodni praksi izoblikoval pojem navidezne solastnine.
ZVEtL ni ovira za dokončanje začetih pravdnih postopkov etažnih lastnikov v zvezi z uveljavljanjem sodnega varstva njihove lastninske pravice in predstavlja le dodatno možnost varstva lastnikov v stavbah v etažni lastnini, v katerih ta (še) ni pravno urejena.
Bistveno za presojo, ali gre za pravo ali za navidezno solastnino (in posledično za dejansko etažno lastnino), je, ali se je promet odvijal s posameznimi deli stavbe in ali se je to zgodilo po volji vseh (vknjiženih ali izvenknjižnih) lastnikov nepremičnine, na kateri stavba stoji.
uveljavljanje ničnosti pogodbe – zavrženje tožbe – stranke postopka – vložitev zahtevka za revizijo – procesna predpostavka – pravni interes – sodno varstvo – revizijski postopek
Vložitev revizije je zato procesna predpostavka za dopustnost uveljavljanja sodnega varstva po petem poglavju ZPVPJN (42. člen in nasl.). To pomeni, da zainteresirani subjekt ne more med pravnim varstvom v revizijskem in sodnem postopku poljubno izbirati, temveč se mora pred uveljavljanjem varstva v sodnem postopku poslužiti varstva, ki mu je na voljo v revizijskem postopku.
odlog zavarovanja z začasno odredbo - regulacijska začasna odredba
V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje s sklepom o regulacijski začasni odredbi uredilo sporno razmerje tako, da je tožeči stranki začasno prisodilo, kar sicer zahteva s tožbo. Tožena stranka v pritožbi utemeljeno navaja, da je situacija primerljiva z izvršbo na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova. Tožeča stranka je že sedaj dobila, kar bi sicer lahko dobila šele v izvršbi na podlagi pravnomočne sodbe. Če ne bi vložila predloga za izdajo regulacijske začasne odredbe in bi čakala na pravnomočno sodbo, bi tožena stranka v izvršbi na podlagi te sodbe imela zakonsko pravico predlagati odlog izvršbe v skladu z 71. členom ZIZ. V cit. primeru je prišlo do časovnega premika izvršbe že v fazo vložitve tožbe oziroma izdaje sklepa o zavarovanju z regulacijsko začasno odredbo. Ker se z njim tožbeni zahtevek realizira že pred pravnomočnostjo sodbe, tožena stranka brez smiselne razlage, da je dopusten odlog zavarovanja, nikoli ne bi mogla uporabiti zakonske pravice do odloga po 71. členu ZIZ.