sklic skupščine – d.o.o. – ničnost sklepov skupščine – restriktivna razlaga – izpodbojnost sklepov – imenovanje direktorja – učinek izpodbojnosti ex nunc – sklepčnost skupščine – pravica družbenika do glasovanja – prenos poslovnega deleža
Razveljavitev sklepa o imenovanju direktorja d.o.o. ne more imeti učinkov za nazaj, v smislu, da bi se štelo, da tožena stranka v določenem obdobju sploh ni imela zastopnika oziroma, da so bile vse njegove odločitve avtomatično nezakonite. Ničnost pride v poštev le v izjemnih primerih najhujših kršitev. Določbo, da so sklepi skupščine nični, če te ne skliče upravičena oseba, je zato treba razlagati restriktivno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0080047
ZGO-1 člen 2. ZOR člen 26, 99, 99/2. ZPP člen 214, 214/2, 325, 365, 365-1.
izrek sodbe – neobstoječa sodna odločitev – zavrženje pritožbe – dopolnilna sodba – razlaga pogodb – uporaba določil in razlaga spornih določil – skupni namen pogodbenikov
Izrek izpodbijane sodbe vsebuje le odločitev glede ugodilnega dela, medtem ko sodišče prve stopnje v preostalem delu ni zavrnilo tožbenega zahtevka. Tožnik bi lahko skladno s 325. členom ZPP predlagal izdajo dopolnilne sodbe, vendar tega ni storil. Namesto tega je vložil pritožbo, v kateri izrecno izpodbija zavrnilni del sodbe, čeprav ta v izreku ni zajet.
Ker tožnik izpodbija del sodbe, ki ga ni, hkrati pa se pritožuje zoper obrazložitev sodbe, za kar ne more imeti pravnega interesa, je sodišče druge stopnje pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.
povrnitev nepremoženjske škode – prometna nesreča – smrt ožjega družinskega člana – smrt otroka – medsebojna čustvena navezanost – odmera odškodnine – intenzivnost duševnih bolečin – pomoč strokovnjakov
Pri oceni intenzivnosti duševnih bolečin, ki jih trpijo starši ob izgubi otroka, je odločilno, kakšna je bila čustvena navezanost in kvaliteta medsebojnih odnosov. Sodba, ki ugotovi, da je tožnika izguba hčerke, umrle v prometni nesreči, stare 19 let, izredno prizadela in njene smrti ne moreta preboleti, pri oceni intenzivnosti duševnih bolečin zaradi smrti hčere, kot odločilno upošteva, da je bila med tožnikoma in hčerko izredna stopnja obojestranske čustvene navezanosti, dober, zaupen in prijateljski odnos in da je bila hčerka staršema v vsestransko oporo in pomoč.
Dejstvo, da starša nista iskala pomoči strokovnjakov, ne pomeni, da njuna prizadetost ne presega običajne prizadetosti staršev ob smrti otroka.
ZNP člen 118, 118/3, 123. ZIZ člen 15, 17, 17/1, 17/2, 21, 21/1, 234, 236. ZPP člen 21, 21/1.
izvršilni naslov - prodaja nepremičnine - razdelitev stvari - solastnina - nepravdni postopek - vrsta postopka - postopkovna pravila - funkcionalna pristojnost - lex specialis - primernost izvršilnega naslova - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Za prodajo stvari, o razdelitvi katere je bilo odločeno v nepravdnem postopku, je v vsakem primeru zadolženo nepravdno sodišče, od volje strank pa je odvisno, ali se prodaja opravi po določbah ZNP ali ZIZ.
Določba 123. člena ZNP ne nasprotuje določilom ZIZ glede razdelitve stvari s prodajo, temveč celo sama napotuje na njihovo uporabo.
vrnitveni zahtevek – negatorna tožba – mejni spor – ureditev meje – upoštevanje sodne odločbe o določitvi meje – predhodno vprašanje – vezanost na rešitev predhodnega vprašanja
Sodišče je v vrnitveni pravdi vezano na pravnomočno določitev meje v sodnem postopku, saj potek meje predstavlja predhodno vprašanje, pri mejnih sporih pa gre v bistvu za spore o lastninski pravici.
spor majhne vrednosti – upravnik – obratovalni stroški – učinki pravnomočno potrjene prisilne poravnave – mesečna odmera stroškov – trditvena podlaga – skupni razdelilnik
Toženka mora ustrezno konkretizirati ugovorne navedbe o vrsti in času nastanka stroškov, obračunanih v skupnih razdelilnikih, da lahko sodišče upošteva učinke pravnomočno potrjene prisilne poravnave.
SPZ člen 70, 70/2. ZNP člen 4, 35, 35/1, 116. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
delitev solastnine – način delitve – pravica do izjave – obrazloženost odločbe – odgovor na pripombe na izvedensko mnenje – upravičen interes – sklep o stroških postopka – dopolnilni sklep – skupni stroški – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker se sodišče v sklepu ni izreklo o obrazloženih pripombah tretjega nasprotnega udeleženca v zvezi s cenitvijo nepremičnin, ki so predmet delitve, niti o okoliščinah, s katerimi je nasprotoval predlagateljičinemu predlogu razdružitve, oboje pa je pomembno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja in pravilno uporabo materialnega prava, je podana bistvena kršitev določb iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
V tožbi je vrednost spornega predmeta treba navesti le v primeru, če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek in je pristojnost ali pravica do revizije odvisna od te vrednosti (45. člen ZPP). Ker gre v konkretni zadevi za spor zaradi motenja posesti, kjer revizije ni (428. člen ZPP), za sojenje pa je ne glede na vrednost spornega predmeta pristojno okrajno sodišče (drugi odstavek 30. člena ZPP), podlage, da bi sodišče tožnico pozivalo na popravo, nato pa tožbo iz tega razloga zavrglo, ni.
stroški postopka zavarovanja – končni uspeh strank v postopku
Tudi stroški postopka zavarovanja so del pravdnih stroškov. Ti pa so odvisni od končnega uspeha strank v postopku, zato bo sodišče o vseh stroških, nastalih tudi v zvezi s predmetno začasno odredbo, vključno s pritožbenimi, odločilo v končni odločbi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0084383
OZ člen 270, 1019, 1022. ZFPPIPP člen 245, 368.
poroštvena obveznost – zaveza kot porok in plačnik – solidarna odgovornost – stečaj glavnega dolžnika – zavrnitev dokaznega predloga – poizvedbe pri stečajnem upravitelju
Pravilno je sodišče prve stopnje ugotovilo, da toženca, ki sta se tožnici zavezala kot poroka in plačnika, v skladu s tretjim odstavkom 1019. člena OZ odgovarjata tožnici solidarno z glavno dolžnico. Pravilno je pojasnilo, da po drugem odstavku 1022. člena OZ stečaj glavne dolžnice nima nobenega vpliva na obveznost tožencev, prav tako ne dejstvo, da je bila tožničina terjatev v stečaju priznana. Prenagljeno pa je sklepalo, da tožnica v stečaju še ni bila niti delno poplačana. Breme dokazovanja tega dejstva je sicer pravilno pripisalo tožencema, vendar je neupravičeno zavrnilo njun dokazni predlog, naj se v ta namen opravijo poizvedbe pri stečajni upraviteljici.
Odvetniška tarifa tar. št. 20., tar. št. 18. ZPP člen 154, 155.
pravdni stroški - nagrade za narok po razveljavitvi sodbe - uspeh v pravdi
Sodišče prve stopnje bi ob pravilni uporabi materialnega prava moralo vsaj za eno obravnavo po razveljavitvi sodbe na višjem sodišču priznati stroške v višini 50% po OT, saj se niso obravnavala le procesna vprašanja in vsaj ena obravnava po razveljavitvi je vsebinska in na njej sodišče meritorno odloča, saj sicer ne bi moglo razsoditi, zato bi sodišče prve stopnje vsaj za narok, na katerem je zadevo zaključilo, moralo priznati nagrado po 2. točki tarifne številke 20 OT.
Uspeh v pravdi se ugotavlja glede na izid odločitve o glavnem zahtevku, kar pomeni glede na končni uspeh, ne pa glede na uspešnost posameznih pravdnih dejanj in ne glede na uspešnost s pravnimi sredstvi med samim postopkom.
vpis lastninske pravice - skupna lastnina - razpolaganje z nedoločenim delom nepremičnine v skupni lastnini
Skupni lastniki lahko s stvarjo v skupni lastnini razplagajo le skupno. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo za neprimerno zemljiškoknjižno dovolilo, ki ga je izdalo šest od skupno šestnajstih skupnih lastnikov.
motenje posesti – sodno varstvo posesti – spor o poteku meje – dokazna ocena – zavrnitev dokazov – pritožbene novote
Okoliščina, da je med zemljišči pravdnih strank sporna meja, ni ovira za odločitev v sporu zaradi motenja posesti, ko daje sodišče varstvo glede na zadnje mirno stanje posesti in nastalo motenje.
Pravne posledice vlaganja v tujo nepremičnino, ki je bilo opravljeno s soglasjem njenega lastnika in se je odrazilo v povečanju vrednosti nepremičnine, ureja 48. člen SPZ. Takšnemu vlagatelju pripada verzijski zahtevek, zato lahko od lastnika nepremičnine zahteva tisto, za kar je bil ta obogaten. Zmotno je pritožbeno stališče, da je treba v tem primeru uporabiti 190. člen OZ. Splošno pravilo o neupravičeni pridobitvi ne more imeti prednosti pred specialnim predpisom.
Res gre v tem primeru za t.i. nečisto denarno terjatev, katere višina je bila ugotovljena šele v sodnem postopku, vendar to dejstvo nima nobene zveze s toženčevo zamudo. Tudi pošteni pridobitelj po 193. členu OZ dolguje zamudne obrestmi že od dneva vložitve zahtevka. Tožnika sta sicer vložila tožbo, še preden sta izgubila posest spornega stanovanja in je zapadel njun povračilni zahtevek. Toženčeva zamuda je zato nastopila prvi naslednji dan, zato se plačilu prisojenih zamudnih obresti ne more upirati.
sodba na podlagi pripoznave – stroški postopka – povrnitev pravdnih stroškov – povod za tožbo – nevročitev pripravljalne vloge – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravica do izjave
Ker se o povrnitvi stroškov odloča na zahtevo stranke brez obravnavanja (prvi odstavek 163. člena ZPP), je sodišče prve stopnje kot podlago za svojo odločitev smelo uporabiti navedbe pravdnih strank v njunih pisnih vlogah. Pri njihovi analizi pa je prezrlo, da toženkina pripravljalna vloga z dne 17. 9. 2015 ni bila vročena tožniku. Sodišče prve stopnje zato svoje odločitve ne bi smelo opreti nanjo, če tožniku ni omogočilo, da se o vsebini te vloge prej izjavi. S tem je zagrešilo očitano absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave – procesna legitimacija za vložitev pritožbe – seznam upnikom, na katere učinkuje poenostavljena prisilna poravnava
Že iz samih pritožbenih navedb izhaja, da dolžnik pritožnika ni uvrstil na seznam upnikov, na katere naj bi učinkovala poenostavljena prisilna poravnava. Pritožnika zato ni mogoče obravnavati kot stranke postopka insolventnosti. Hkrati pa iz tega izhaja, da prisilna poravnava, četudi bo izglasovana, ne bo vplivala na položaj pritožnika. Pritožnik zato nima položaja stranke v postopku poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom. Posledično pa tudi nima pritožbenega upravičenja za izpodbijanje sklepa, s katerim je sodišče začelo postopek poenostavljene prisilne poravnave.
motenje posesti – prekarij – dogovorjena uporaba stvari – služnostni upravičenec in njegova pravica do posesti – (so)posest določenega dela stvari – postopek v pravdah zaradi motenja posesti
Bistvo prekarija je preklicnost in začasnost razmerja. Ni pa potrebno, da bi bila preklicnost razmerja dogovorjena izrecno, zadostuje, da izhaja iz okoliščin primera. Prav teh dejstev pa toženca nista uspela dokazati.
uveljavljanje ničnosti pogodbe – zavrženje tožbe – stranke postopka – vložitev zahtevka za revizijo – procesna predpostavka – pravni interes – sodno varstvo – revizijski postopek
Vložitev revizije je zato procesna predpostavka za dopustnost uveljavljanja sodnega varstva po petem poglavju ZPVPJN (42. člen in nasl.). To pomeni, da zainteresirani subjekt ne more med pravnim varstvom v revizijskem in sodnem postopku poljubno izbirati, temveč se mora pred uveljavljanjem varstva v sodnem postopku poslužiti varstva, ki mu je na voljo v revizijskem postopku.