OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0084383
OZ člen 270, 1019, 1022. ZFPPIPP člen 245, 368.
poroštvena obveznost – zaveza kot porok in plačnik – solidarna odgovornost – stečaj glavnega dolžnika – zavrnitev dokaznega predloga – poizvedbe pri stečajnem upravitelju
Pravilno je sodišče prve stopnje ugotovilo, da toženca, ki sta se tožnici zavezala kot poroka in plačnika, v skladu s tretjim odstavkom 1019. člena OZ odgovarjata tožnici solidarno z glavno dolžnico. Pravilno je pojasnilo, da po drugem odstavku 1022. člena OZ stečaj glavne dolžnice nima nobenega vpliva na obveznost tožencev, prav tako ne dejstvo, da je bila tožničina terjatev v stečaju priznana. Prenagljeno pa je sklepalo, da tožnica v stečaju še ni bila niti delno poplačana. Breme dokazovanja tega dejstva je sicer pravilno pripisalo tožencema, vendar je neupravičeno zavrnilo njun dokazni predlog, naj se v ta namen opravijo poizvedbe pri stečajni upraviteljici.
Pravne posledice vlaganja v tujo nepremičnino, ki je bilo opravljeno s soglasjem njenega lastnika in se je odrazilo v povečanju vrednosti nepremičnine, ureja 48. člen SPZ. Takšnemu vlagatelju pripada verzijski zahtevek, zato lahko od lastnika nepremičnine zahteva tisto, za kar je bil ta obogaten. Zmotno je pritožbeno stališče, da je treba v tem primeru uporabiti 190. člen OZ. Splošno pravilo o neupravičeni pridobitvi ne more imeti prednosti pred specialnim predpisom.
Res gre v tem primeru za t.i. nečisto denarno terjatev, katere višina je bila ugotovljena šele v sodnem postopku, vendar to dejstvo nima nobene zveze s toženčevo zamudo. Tudi pošteni pridobitelj po 193. členu OZ dolguje zamudne obrestmi že od dneva vložitve zahtevka. Tožnika sta sicer vložila tožbo, še preden sta izgubila posest spornega stanovanja in je zapadel njun povračilni zahtevek. Toženčeva zamuda je zato nastopila prvi naslednji dan, zato se plačilu prisojenih zamudnih obresti ne more upirati.
delitev solastnine – prekinitev postopka – možnost uveljavljanja prikrajšanja nujnega deleža v zapuščinskem postopku – vložitev tožbe
Prvo sodišče je preuranjeno sprejelo zaključek o prekinitvi postopka, saj je nasprotni udeleženec zgolj opozoril na možnost uveljavljanja prikrajšanja nujnega deleža zaradi darila, ki ga je predlagatelj prejel od zapustnika z darilno pogodbo z dne 29. 5. 1974. Dokler tožba ni vložena in je uveljavljanje prikrajšanja nujnega dednega deleža negotovo dejstvo, odločitev prvega sodišča ni pravilna.
vpis lastninske pravice - skupna lastnina - razpolaganje z nedoločenim delom nepremičnine v skupni lastnini
Skupni lastniki lahko s stvarjo v skupni lastnini razplagajo le skupno. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo za neprimerno zemljiškoknjižno dovolilo, ki ga je izdalo šest od skupno šestnajstih skupnih lastnikov.
sodba na podlagi pripoznave – stroški postopka – povrnitev pravdnih stroškov – povod za tožbo – nevročitev pripravljalne vloge – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravica do izjave
Ker se o povrnitvi stroškov odloča na zahtevo stranke brez obravnavanja (prvi odstavek 163. člena ZPP), je sodišče prve stopnje kot podlago za svojo odločitev smelo uporabiti navedbe pravdnih strank v njunih pisnih vlogah. Pri njihovi analizi pa je prezrlo, da toženkina pripravljalna vloga z dne 17. 9. 2015 ni bila vročena tožniku. Sodišče prve stopnje zato svoje odločitve ne bi smelo opreti nanjo, če tožniku ni omogočilo, da se o vsebini te vloge prej izjavi. S tem je zagrešilo očitano absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
uveljavljanje ničnosti pogodbe – zavrženje tožbe – stranke postopka – vložitev zahtevka za revizijo – procesna predpostavka – pravni interes – sodno varstvo – revizijski postopek
Vložitev revizije je zato procesna predpostavka za dopustnost uveljavljanja sodnega varstva po petem poglavju ZPVPJN (42. člen in nasl.). To pomeni, da zainteresirani subjekt ne more med pravnim varstvom v revizijskem in sodnem postopku poljubno izbirati, temveč se mora pred uveljavljanjem varstva v sodnem postopku poslužiti varstva, ki mu je na voljo v revizijskem postopku.
lastninska pravica na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice – solastnina – razpolaganje s solastnim deležem – etažna lastnina – dejanska etažna lastnina – navidezna solastnina – pravni interes – delitev nepremičnine v nepravdnem postopku – postopek za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL – razmerje med pravdnim postopkom in postopkom za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL
Etažna lastnina lahko nastane bodisi z dogovorom solastnikov oziroma z odločitvijo sodišča o razdružitvi solastnine s preoblikovanjem v etažno lastnino, bodisi tako, da izključni lastnik stavbe odsvoji posamezne dele stavbe s pripadajočimi deli. Vendar pa je sodna praksa že zavzela tudi stališče, da je pred uveljavitvijo SPZ etažna lastnina lahko nastala in obstajala kljub temu, da razmerje ni bilo zemljiškoknjižno evidentirano, in da tudi taka razmerja uživajo pravno varstvo. Med temi primeri so tudi položaji, v katerih je bila stavba v naravi dejansko in pravno razdeljena na posamezne dele in je nastala t. i. dejanska etažna lastnina, v zemljiški knjigi pa se je izvedla z vpisom solastninskih deležev posameznih etažnih lastnikov na zemljiški parceli, na kateri stoji stavba, na enak način pa je tekel tudi nadaljnji promet posameznih delov. Zanje se je v sodni praksi izoblikoval pojem navidezne solastnine.
ZVEtL ni ovira za dokončanje začetih pravdnih postopkov etažnih lastnikov v zvezi z uveljavljanjem sodnega varstva njihove lastninske pravice in predstavlja le dodatno možnost varstva lastnikov v stavbah v etažni lastnini, v katerih ta (še) ni pravno urejena.
Bistveno za presojo, ali gre za pravo ali za navidezno solastnino (in posledično za dejansko etažno lastnino), je, ali se je promet odvijal s posameznimi deli stavbe in ali se je to zgodilo po volji vseh (vknjiženih ali izvenknjižnih) lastnikov nepremičnine, na kateri stavba stoji.
ZPP člen 199, 199/1, 200, 200/1. ZLNDL člen 4. ZZK-1 člen 243.
stranska intervencija – zavrnitev predloga za stransko intervencijo – intervencijski interes – pravni interes – materialnopravno razmerje med stranko in stranskim udeležencem – ekonomski interes
Predlagatelja stranske intervencije sta izkazala zgolj ekonomski interes, ne pa tudi pravni intervencijski interes, ki je potreben za dovolitev intervencije (prvi odstavek 199. člena ZPP). Intervencijski interes bi imela le v primeru, če bi trdila in z verjetnostjo dokazala, da med strankama in predlagateljema obstaja določeno materialnopravno razmerje, na katerega bi odločitev v konkretni zadevi vplivala.
URS člen 22. ZPP člen 12, 115, 115/2, 214, 285, 286, 339, 339/2, 339/2-8.
preložitev prvega naroka za glavno obravnavo - upravičen razlog - opravičilo - priložitev medicinske dokumentacije - nepredložitev zdravniškega opravičila na predpisanem obrazcu - prava neuka stranka - načelo pomoči prava neuki stranki - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - materialno procesno vodstvo
Z zaključkom obravnave v odsotnosti toženca (iz upravičenega razloga) je bilo tožencu onemogočeno, da bi na (prvem) naroku za glavno obravnavo ponudil svoje trditve in dokaze (sodišče bi toženca, če bi na prvi narok za glavno obravnavo pristopil, v okviru materialnoprocesnega vodstva – 285. člen ZPP, moralo na to izrecno opozoriti), odločitev sodbe pa temelji na ugotovitvi, da toženec navedb tožeče stranke ni prerekal. Podana je bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kršena je bila toženčeva ustavna pravica do poštenega sojenja (22. člen Ustave).
stvarna pristojnost – delovno sodišče – neupravičena pridobitev – neupravičena obogatitev – izplačila v zvezi z delovnim razmerjem
Toženec je že v postopku na prvi stopnji (tako kot sedaj v pritožbi) upravičeno opozarjal, da je za odločitev o (celotnem) tožbenem zahtevku stvarno pristojno Delovno in socialno sodišče (v Ljubljani). Drži sicer, da „neposredni“ temelj zahtevku predstavljajo splošne določbe o neupravičeni pridobitvi (obogatitvi). A to ne spremeni dejstva, ki pomembneje (so)določa njegovo (pravno) naravo, in sicer, da so vsa zatrjevana izplačila, povračilo katerih tožnica od toženca z njim uveljavlja, povezana z delovnim razmerjem, ki je med njima obstajalo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0084171
OZ člen 336, 1028. SZ-1 člen 24, 24/5.
zastaranje – kdaj začne zastaranje teči – poroštvo – razmerje med porokom in dolžnikom – pravica zahtevati povračilo od dolžnika – regresni zahtevek – najemna pogodba za stanovanje – subsidiarna odgovornost lastnika za obratovalne stroške najemnika
Šele z dnevom plačila je tožnica kot porok dobila možnost, da od toženke terja plačilo za izpolnjeno obveznost, od takrat dalje do vložitve predloga za izvršbo pa zastaralni rok nikakor ni potekel.
V tožbi je vrednost spornega predmeta treba navesti le v primeru, če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek in je pristojnost ali pravica do revizije odvisna od te vrednosti (45. člen ZPP). Ker gre v konkretni zadevi za spor zaradi motenja posesti, kjer revizije ni (428. člen ZPP), za sojenje pa je ne glede na vrednost spornega predmeta pristojno okrajno sodišče (drugi odstavek 30. člena ZPP), podlage, da bi sodišče tožnico pozivalo na popravo, nato pa tožbo iz tega razloga zavrglo, ni.
Dokazno breme o tem, katera plačila je tožeča stranka upoštevala in s katerimi plačili je bila tožena stranka v zamudi, je bilo na tožeči stranki. Slednja tega bremena ni zmogla. Do prevalitve procesnega dokaznega bremena na tožene stranke bi prišlo šele, če bi tožeča stranka izpolnila svoje trditveno (in dokazno) breme.
vzpostavitev etažne lastnine – nedokončana etažna lastnina – namen zakona – nevpisan posamezni del – superficies solo cedit
Zakon zagotavlja sistemske možnosti za uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem pri stavbah z več posameznimi deli v doslej nerazrešenih primerih. Glede vpisa v zemljiško knjigo je situacija taka, kot če bi bila etažna lastnina vpisana na podlagi ZPPLPS. ZVEtL v 31. členu predpisuje, da se v takem primeru vzpostavi etažna lastnina po njegovih določbah. Ni pravilno razločevati med primeri, ko je do vknjižbe samo nekaj posameznih delov stavbe (lahko tudi vknjižbe skupnih delov) prišlo na podlagi takrat veljavnih predpisov, in primeri (kot je obravnavani), ko se določeni posamezni deli v zemljiško knjigo niso vpisali zaradi takrat (pre)strogega upoštevanja načela superficies solo cedit s strani upravnega organa.
Za uspešno uveljavljanje regresnega zahtevka zoper lastnika vozila po določilu 41. člena ZOZP mora tožeča stranka – zavarovalno združenje izkazati, da je odškodnino izplačala za škodo, povzročeno z nezavarovanim vozilom.
Če se sklicuje na odpoved zavarovalne pogodbe zaradi neplačila obrokov premije, mora biti opominjevalni postopek izveden skladno z določilom 937. člena OZ.
USTAVNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073746
URS člen 22. ZPP člen 8, 163, 163/4, 362, 362/1. ZFPPIPP člen 14, 14/2, 231, 231/3.
predlog za začetek stečajnega postopka – procesna legitimacija za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka – izpodbijanje domneve insolventnosti – dokazni standard verjetnosti – dokazni standard prepričanja – načelo hitrosti – načelo kontradiktornosti – odločanje o stroških postopka
Materialnopravno zmotno je sklepanje sodišča prve stopnje, da za ugotovitev procesne legitimacije za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka ni relevantna sama višina terjatve. Nižji dokazni standard (stopnja verjetnosti), ki zadostuje za utemeljitev procesne legitimacije upnika, ne pomeni, da se sodišče v okviru tega dokaznega standarda ni dolžno opredeliti tudi do višine terjatve, ki mora biti izkazana z navedenim dokaznim standardom. Nižji dokazni standard zato ne pomeni, da bi za ugotovitev verjetnosti terjatve sodišču zadoščalo zgolj sklepanje o njegovem temelju, ne da bi se opredelilo tudi do višine terjatve.
Poudarjeno načelo hitrosti postopka v postopkih zaradi insolventnosti ne izključuje načela kontradiktornosti v predhodnem postopku. Načelo kontradiktornosti postopka namreč pomeni udejanjanje pravice do izjavljanja v postopku. Odrekanje strankam postopka, da se jim za svoje trditve omogoči izvedbo dokazov, s katerimi naj bi utemeljevala pravno relevantna dejstva, bi pomenilo onemogočanje stranki uveljavljanja pravnega varstva pred sodiščem in s tem neposredno kršitev 22. člena Ustave Republike Slovenije. ZFPPIPP ne daje nobene podlage, da bi smelo sodišče pogojevati presojo utemeljenosti predloga za začetek stečajnega postopka s tem, da bi moral predlagatelj izkazati pravnomočno sodno odločbo, s katero bi bilo odločeno o obstoju predpostavke (obstoj terjatve), ki se v predhodnem postopku zaradi insolventnosti kaže kot predhodno vprašanje. Okoliščina, da upnik proti dolžniku do vložitve predloga za začetek stečajnega postopka sodno še ni uveljavljal terjatve, na katere se je skliceval v svojem predlogu, za navedeno oceno ne more biti relevantna.
zapuščina brez dedičev – ediktalni postopek – obstoj premičnine – izročitev zapuščine pristojnemu organu
V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, ali motorno kolo obstaja in odločiti o njegovi izročitvi s sklepom na podlagi 219. člena ZD. Če pa motornega kolesa ni, potem ta ne more preiti v lastnino Republike Slovenije.
OZ člen 10, 133, 133/2. ZPP člen 289, 289/1, 289/3, 303. Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Cerknica člen 28.
zahtevek zaradi sanacije vodovodnega priključka – dolžnostno ravnanje upravljavca javnega vodovoda do uporabnika vode – preprečitev nastanka škode ali vznemirjanja – odstranitev vira nevarnosti na stroške upravljavca – očitek pristranskosti vodenja postopka – preprečitev postavljanja vprašanj priči
Tožniku ni uspelo dokazati nobene kršitve dolžnostnega ravnanja tožene stranke, ki bi narekovala kakršnekoli posege v obstoječ vodovodni priključek do tožnikovega stanovanjskega objekta. Ugotovilo je, da je do zamrznitve vodovodnega priključka prišlo le enkrat kot posledica ekstremnih zimskih razmer.