TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Etažna lastnina lahko nastane bodisi z dogovorom solastnikov oziroma z odločitvijo sodišča o razdružitvi solastnine s preoblikovanjem v etažno lastnino, bodisi tako, da izključni lastnik stavbe odsvoji posamezne dele stavbe s pripadajočimi deli. Vendar pa je sodna praksa že zavzela tudi stališče, da je pred uveljavitvijo SPZ etažna lastnina lahko nastala in obstajala kljub temu, da razmerje ni bilo zemljiškoknjižno evidentirano, in da tudi taka razmerja uživajo pravno varstvo. Med temi primeri so tudi položaji, v katerih je bila stavba v naravi dejansko in pravno razdeljena na posamezne dele in je nastala t. i. dejanska etažna lastnina, v zemljiški knjigi pa se je izvedla z vpisom solastninskih deležev posameznih etažnih lastnikov na zemljiški parceli, na kateri stoji stavba, na enak način pa je tekel tudi nadaljnji promet posameznih delov. Zanje se je v sodni praksi izoblikoval pojem navidezne solastnine.

ZVEtL ni ovira za dokončanje začetih pravdnih postopkov etažnih lastnikov v zvezi z uveljavljanjem sodnega varstva njihove lastninske pravice in predstavlja le dodatno možnost varstva lastnikov v stavbah v etažni lastnini, v katerih ta (še) ni pravno urejena.

Bistveno za presojo, ali gre za pravo ali za navidezno solastnino (in posledično za dejansko etažno lastnino), je, ali se je promet odvijal s posameznimi deli stavbe in ali se je to zgodilo po volji vseh (vknjiženih ali izvenknjižnih) lastnikov nepremičnine, na kateri stavba stoji.