pogodba o organiziranju potovanja – potovanje skupine oseb – opozorilo organizatorja – nastanitev – odstop od pogodbe – razlogi na strani organizatorja – potrdilo o potovanju
Tožeči stranki je bilo pri sklepanju pogodbe namreč znano, da tožena stranka njene storitve potrebuje za obisk sejma v Hannovru za skupino oseb, zaradi česar bi jo (torej toženo stranko) morala skladno z dolžno skrbnostjo že takrat opozoriti (da obstaja možnost), da potniki ne bodo nameščeni v istem objektu (pri čemer toženka sama zatrjuje, da bi pristala tudi na zasebne sobe, v kolikor bi bile te v istem objektu - list. št. 38), ne pa da ji je v delu nastanitve izdala nepopolno potrdilo. Ker je šlo za skupino oseb, pa je tožena stranka utemeljeno pričakovala, da bodo te nastanjene v istem nastanitvenem objektu. Če nastanitev za 6 ljudi v istem objektu ni bila mogoča (kot zatrjuje tožeča stranka), bi jo tožnica torej morala na to opozoriti. In ker te svoje obveznosti ni izpolnila oziroma po pozivu tožene stranke na dan potovanja (ko je ugotovila, da so bile rezervacije nočitev opravljene pri različnih ponudnikih) ni zagotovila pravilne izpolnitve, je tožena stranka v tem delu od pogodbe utemeljeno odstopila. Razlogi za odstop od pogodbe so bili v danem primeru torej na strani tožeče stranke.
Potrdilo o potovanju tako res nima konstitutivnega pomena, saj pogodba nastane že s sporazumom strank. Pogodba zato velja ne le v primeru, če ni izdano potrdilo, temveč tudi, če organizator potovanja (v primeru, ko potrdilo ni izdano) ne sklene pisne pogodbe ali pa jo sklene, pa nima vseh sestavin potrdila o potovanju
Začasni skrbnik zapuščine skrbi za zapuščino v interesu (pravega) dediča. Ker so bili delo in s tem povezani stroški začasnega skrbnika namenjeni ohranitvi zapuščine za dediča, se pritožnik ne more uspešno upirati zahtevanemu plačilu, čeprav ni sam nikoli izjavil, da bo vse stroške nosil sam.
Sodišče ni vezano na pravno podlago, tudi če jo tožeča stranka navede v tožbi, in mora po uradni dolžnosti preizkusiti vse pravne podlage, iz katerih bi lahko glede na ugotovljena dejstva izhajalo, da je tožbeni zahtevek utemeljen. Toda tožeča stranka (oziroma obe pravdni stranki) lahko opredeli(ta) meje preizkusa utemeljenosti tožbenega zahtevka le z navedbo dejanske podlage.
Kot del ugotovljenega dejanskega stanja je namreč mogoče šteti tudi neprerekane trditve ene od strank (214. člen ZPP), listine, ki jih predloži stranka v zvezi s konkretizacijo svojih trditev, pa je mogoče obravnavati kot trditve stranke. Tako je mogoče v sporih, v katerih vtoževani znesek predstavlja seštevek več terjatev, dopustiti, da se stranka glede višine zahtevka ter zapadlosti posameznih terjatev sklicuje na priloženo listino.
Protipravno ravnanje tožene stranke se kaže v opustitvi unovčitve bančnih garancij, ki so bile izdane tudi za poplačilo podizvajalcev. Zaveza tožene stranke je jasna, če prejme zahtevek podizvajalca, da naj se ga poplača iz bančne garancije - potrebno je pristopiti k unovčenju bančne garancije (če je ta veljavna in to v pravdi niti ni bilo sporno), saj ta ne določa vrstnega reda poplačil na način, da bi se iz nje poplačeval podizvajalec šele potem, ko bi se iztekli roki za jamčevanje toženi stranki za dobro izvedbo del.
Diskrecijska pravica do unovčitve bančne garancije je omejena s pravico podizvajalca do poplačila iz bančne garancije, tako da diskrecijska pravica ni absolutna in se mora uresničevati sorazmerno s pravico, ki jo iz bančne garancije ima podizvajalec. Drugačno ravnanje je v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja po 6. členu OZ in v nasprotju z načelom prepovedi povzročanja škode po 10. členu OZ.
Verodostojna listina se, tako kot je opredeljena v 23. členu ZIZ, običajno izdaja v posledici obstoja pogodbenega razmerja med upnikom in dolžnikom, če že zakon ne bi dopuščal izjem in različnih pravnih situacij. Tako je že pri izpisku iz poslovnih knjig lahko drugače, saj upnik lahko v poslovne knjige vnese tudi svojo terjatev do dolžnika iz neposlovnega razmerja in že ni mogoče govoriti o tem, da gre za neverodostojno listino.
neposredni zahtevek podizvajalca – začetek učinkovanja zahtevka – uveljavljanje plačila
Zadržanje plačila sicer obstoječega dolga tožene stranke do izvajalca je na dan postavitve neposrednega zahtevka odpadlo s pravnomočnostjo sklepov o ustavitvi postopkov zavarovanja in je s tem dolg zapadel v plačilo pred koncem naroka v obravnavani zadevi. Pravno odločilno je, da je dolg tožene stranke do izvajalca obstajal na dan prejema neposrednega zahtevka, ne pa zapadlost tega dolga, ki pa mora obstajati na dan, ko sodišče odloči o sporni zadevi, če odloči o dajatvenem tožbenem zahtevku. S prenehanjem razloga za zadržanje plačila so se v celoti izpolnili pogoji po 631. členu OZ in tožena stranka kot naročnik del je od tedaj dalje dolgovala plačilo tožeči stranki.
Neposredni zahtevek po 631.členu OZ temelji na zakonu samem, ko so zanj izpolnjene zakonske predpostavke, le učinkovati začne v razmerju do naročnika tedaj, ko podizvajalec do naročnika uveljavi zahtevek in terja plačilo.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0077493
ZIZ člen 17. OZ člen 376, 1060. ZOR člen 277.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova – zakonske zamudne obresti – omejitev teka zakonskih zamudnih obresti – ne ultra alterum tantum – časovne meje pravnomočnosti – načelo formalne legalitete – odločba Ustavnega sodišča
Z izvršilnim naslovom, ki dolžniku nalaga obveznost povrnitve zakonskih zamudnih obresti od določenega dne dalje do plačila, je pravnomočno odločeno o tej obveznosti le po temelju, medtem ko o višini te terjatve pravnomočno odloči šele izvršilno sodišče, ki pri tem upošteva dan plačila in vsa pravila, ki urejajo višino zamudnih obresti.
sklep procesnega vodstva - pritožba - posebna pritožba - dopustnost posebne pritožbe - napačen pravni pouk - vezanost sodišča na sklep procesnega vodstva - pristojnost slovenskega sodišča - zavrnitev ugovora o nepristojnosti slovenskega sodišča
Sklep, s katerim sodišče odloči, da bo sodilo (da bo zadevo obravnavalo in o tožbenem zahtevku odločalo), je sklep procesnega vodstva. Za sklepe procesnega vodstva velja, da zoper takšne sklepe ni pritožbe oziroma ni posebne pritožbe. Pritožbeno sodišče pri tem pripominja, da je v sedanji fazi postopka pomembno zgolj stališče sodišča prve stopnje; če meni, da je pristojno, mora o zadevi (meritorno) odločiti ali pa tožbo zavreči (če meni, da ni izpolnjena procesna predpostavka pristojnosti (slovenskega) sodišča); pritožbeno sodišče namreč ne more (in ne sme) odločiti o tem, zato predstavlja (v sedanji fazi postopka) razpravljanje o (ne)pristojnosti sodišča „mlatenje prazne slame“ oziroma „tepenje oslove sence“ (zavestno početje nečesa, kar nima učinka, da bi se s tem ustvarjal občutek, da se glede problema ukrepa).
odpoklic predsednika uprave - odpoklic člana uprave - začasna odredba - primernost izvršilnega sredstva -reintegracijski zahtevek - vrnitev na funkcijo
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo kot neprimerno sredstvo zavarovanja tudi predlog tožečih strank, da se toženi stranki naloži, da v sodnem registru predlaga ponovni vpis spremembe zastopnika na način, da se z datumom podelitve pooblastila (z dne 13. 1. 2016) ponovno vpišeta kot zakonita zastopnika. Pravilno je pojasnilo, da vpis predlagane spremembe ne bi bil mogoč brez sklepa nadzornega sveta o ponovnem imenovanju tožnikov za predsednika oziroma člana uprave, saj je skladno z določbami Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register tak sklep pogoj za odobritev takega vpisa.
Če bi sodišče prve stopnje ugodilo predlogu za vrnitev na funkcijo, bi tožeči stranki lahko izvrševali vsa pooblastila predsednika oziroma člana uprave in to kljub temu, da jima je nadzorni svet kot organ tožene stranke z odpoklicom iz krivdnih razlogov izkazal nezaupnico. Čeprav je res, da ima tožena stranka možnost kadarkoli enostransko odpoklicati člane uprave, če so za to podani utemeljeni razlogi, je treba upoštevati tudi, da ima tožena stranka tudi pravico imenovati druge člane uprave in da je sodišče ne more prisiljevati v to, da tožečima strankama dopusti opravljanje poslovodnih funkcij, če je razmerje zaupanja med tožnikoma in toženo stranko porušeno.
Pravnim osebam se sodno pisanje vroči tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oz. v poslovnem prostoru ali na sedežu (prvi odstavek 133. člena ZPP). Če pa takšna vročitev ni možna, pa se osebna vročitev opravi tako, da vročevalec pisanje izroči pošti (če gre za vročitev po pošti), v hišnem ali izpostavljenem predalčniku ali na vratih stanovanja, pisarne ali poslovnega prostora pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti (smiselna uporaba tretjega odstavka 142. člena ZPP).
V konkretnem primeru vročevalec obvestila o prejeti pošiljki ni pustil na vratih njenega poslovnega prostora v objektu. Po oceni pritožbenega sodišča to pomeni, da tožba ni bila pravilno vročena toženi stranki, saj skupnih vrat na vhodu v objekt z velikim številom delov v etažni lastnini ne gre enačiti z vhodnimi vrati posamičnega stanovanja ali poslovnega prostora.
ZSVarPre člen 19, 25, 28-8, 28, 28/2, 28/2-8. ZZZDR člen 124.
varstveni dodatek - dogovor o preživljanju - poziv za sklenitev dogovora - zmotna uporaba materialnega prava
V skladu s 124. členom ZZZDR so polnoletni otroci dolžni po svojih zmožnostih preživljati svoje starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti. Vendar pa v predmetni zadevi ne gre za situacijo, da obe hčerki ne bi pomagali tožnici. V tem primeru se preživninska obveznost otrok do svojih staršev dejansko izvršuje, zato ni potrebno, da bi prvostopenjski organ v upravnem postopku tožničine otroke še dodatno pozival k sklenitvi ali izvrševanju sporazuma ali dogovora o preživljanju. Prvostopenjski organ bi moral v okviru ugotavljanja dejanskega stanja razčistiti ter ovrednotiti pomoč tožničinih hčerk ter ugotoviti, kakšen je tožničin lastni dohodek ter nato odločiti, ali je tožnica upravičena do varstvenega dodatka in v kakšni višini. Tega pa prvostopenjski organ v predsodnem postopku ni ugotavljal. Ker v sporni zadevi tožnici ni mogoče očitati krivdnega ravnanja v smislu 8. točke 28. člena ZSVarPre, je pritožbeno sodišče pritožbi tožnice ugodilo in odpravilo izpodbijani odločbi tožene stranke ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno upravno odločanje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - ekonomski razlog - ukinitev delovnega mesta
Tožena stranka je zaradi gospodarske krize in padca trga prehrane optimizirala stroške dela tako, da je zmanjšala število zaposlenih v vodstvu prodaje (ekonomski razlog), ukinila delovno mesto pomočnika direktorja prodaje (na katerem je bil zaposlen tožnik) in delovne naloge prerazporedila na direktorja prodaje (organizacijski razlog). Tožena stranka je dokazala, da je potreba po opravljanju tožnikovega dela prenehala zaradi ekonomskih in organizacijskih razlogov, kar predstavlja utemeljen (poslovni) odpovedni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alinei 1. odstavka 89. člena ZDR-1. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
ZDSS-1 člen 6, 8, 8/1. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - organizacijski razlog - ekonomski razlog
Tožena stranka je ekonomski oziroma poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici dokazovala s predložitvijo razpredelnice oziroma tabele, ki je samo za poslovno enoto, v kateri je bila zaposlen tožnica, prikazovala podatke o poslovanju za daljše časovno obdobje. Glede ekonomskega razloga je sodišče prve stopnje neobrazloženo zaključilo, da predložena tabela ni prepričljiva, ker je pripravljena zgolj za potrebe te pravde in da bi bil „redni“ izkaz poslovnega izida prepričljivejši dokaz. Takšno razlogovanje sodišča prve stopnje ni pravilno. Sodišče prve stopnje glede dokazovanja poslovnega razloga ni vezano na nobeno dokazno pravilo in ni mogoče šteti, da je nek dokaz „močnejši“ od drugega. Zato je tožena stranka za to poslovno enoto pravilno sestavila posebno preglednico, iz katere naj bi izhajalo slabo oziroma negativno poslovanje v daljšem časovnem obdobju, kar je tožena stranka navedla kot odpovedni razlog. Bistveno je, da je iz preglednice razvidno poslovanje določene poslovne enote. Zato bi moralo sodišče prve stopnje podatke, navedene v tabeli, natančno analizirati in primerjati z vsemi knjigovodskimi listinami, ki jih je tožena stranka upoštevala pri njeni pripravi ter pojasniti, v katerem delu prihaja do neskladij, napak oziroma nepravilnosti in natančno pojasniti, zakaj ekonomski razlog, kot je naveden v odpovedi, ni podan. Zaradi zmotnega stališča sodišča prve stopnje, da gre za neprepričljivo listino, ki je tožena stranka ne uporablja v svojem „rednem“ poslovanju, je ostalo dejansko stanje glede ekonomskega razloga v določeni poslovni enoti nepopolno ugotovljeno. Zato je pritožbeno sodišče sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
definicija invalidnosti - invalidnost III. kategorije - spremembe v zdravstvenem stanju - delovna zmožnost ob nastopu dela
Invalidnosti ni mogoče ocenjevati zgolj za zadnje delovno mesto, na katero je zavarovanec razporejen, ampak v povezavi s splošnim delom definicije, ki zmanjšanje delovne zmožnosti navezuje na možnost zagotovitve, ohranitve delovnega mesta oziroma poklicnega napredovanja. Pri tožniku zato invalidnost ne more biti ocenjevana niti pogojevana zgolj z dejstvom, da kljub pozitivnemu zdravniškemu spričevalu, ki ga ni izdal pooblaščeni specialist medicine dela, za delo pomožnega gradbenega delavca ob zaposlitvi v letu 2011 ni bil zmožen. Bistveno je, da je istovrstno delo, na podlagi katerega je bil tudi pokojninsko in invalidsko zavarovan, opravljal že od leta 2001 in da je v času zavarovanja dejansko prišlo do sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenskega mnenja sodnega izvedenca, da zaradi skoliotične deformacije hrbtenice in telesa za delo pomožnega gradbenega delavca več ni zmožen, zmožen pa je za lahko fizično delo s stvarnimi omejitvami v polovičnem delovnem času, tožnika pravilno razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti, mu priznalo pravico do dela na drugem delovnem mestu z omejitvami v krajšem delovnem času in toženi stranki naložilo odločitev o delni invalidski pokojnini.
ZSVarPre člen 36, 36/7. ZUPJS člen 18, 18/1, 18/1-8.
denarna socialna pomoč - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - zaznamba v zemljiški knjigi
Ustavno sodišče RS je ocenilo, da varstvo pravice do socialne varnosti posameznika zahteva, da država dobi vrnjena sredstva pomoči, ki so jo dobile osebe, ki so imele premoženje in so ga potrebovale zase. Ustavno dopustno je, da se država potem, ko oseba pomoči več ne potrebuje, poplača iz njenega premoženja, ki bi ga sicer dedovali dediči. Zato je zmotno pritožničino stališče o protiustavnosti določb ZSVarPre, ki urejajo prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine v korist Republike Slovenije.
ZPIZ-2 člen 68, 403, 403/3, 428. ZPIZ-1 člen 143, 143/1, 149. Pravilnik v postopku ugotavljanja in priznavanja poklicne bolezni člen 4.
telesna okvara - invalidnina
Veljavni ZPIZ-2 ne zagotavlja več pravice do invalidnine na temelju telesnih okvar, ki so posledica bolezni ali poškodbe izven dela. Tožničine zdravstvene težave, ki sicer predstavljajo 30 % telesno okvaro, so posledica degenerativnih sprememb zaradi patoloških procesov na hrbtenici, ki so postopoma prispevali k nastanku zdravstvenih težav in se tudi klinično manifestirali. So posledica bolezni in ne poklicne bolezni, zato nima pravice do invalidnine.
PREKRŠKI – CESTE IN CESTNI PROMET – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066659
ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-24, 3, 3/1, 4, 4/3, 5, 5/2, 5/2-3, 5/2-3(4), 123a. ZJC-B člen 19. ZJC člen 3, 3/1. ZPrCP člen 27, 27/8.
uporaba javnih cest – pravila cestnega prometa – dolžnost upoštevanja pravil – obstoj prekrška – prehodne in končne določbe ZJC-B – obstoječe javne ceste – delitev in kategorizacija javnih cest – omejitev lastninske pravice – poseben postopek razlastitve – novela ZCes-1A – uporaba tega zakona za obstoječe javne ceste – prepovedi ogrožanja varne uporabe javne ceste – javna cesta – pojem in status javnih cest in stvarne pravice na javni cesti
Razlaga prvostopenjskega sodišča, da določba 123.a člena ZCes-1 napotuje le na uporabo 5. člena tega zakona in ne tudi na preostale določbe ZCes-1 ter na določbe ZPrCP, zaradi česar je lastnik nepremičnine, po kateri poteka obstoječa javna cesta, v obdobju, v katerem občina s svojo aktivnostjo, usmerjeno v pridobitev te nepremičnine, izkazuje upravičenost takšnega omejevanja lastninske pravice, dolžan spoštovati zgolj prepovedi in omejitve iz 5. člena ZCes-1, ni pravilna.
denarno nadomestilo za primer brezposelnosti - potni stroški priče
Čeprav sodišče prve stopnje potnih stroškov priče še pred zaključkom postopka ni naložilo v plačilo tožniku, ki je predlagal njeno zaslišanje, to ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, s katerim je po izdaji sicer še nepravnomočne sodbe, ki jo je pritožbeno sodišče potrdilo, in ob upoštevanju toženčevega neuspeha v sporu, plačilo teh stroškov naložilo tožencu.
zavrženje pritožbe - rok za vložitev pritožbe - zamuda roka
Ker je bila pritožba tožene stranke zoper sodbo vložena po izteku 15 - dnevnega zakonsko določenega roka za pritožbo, je sodišče prve stopnje pritožbo skladno s 1. odstavkom 434. člena ZPP pravilno zavrglo.