Pravni interes za odločitev po tožbi za nedopustnost izvršbe je podan, kadar bo tožnik na podlagi ugodilne sodbe dosegel, da upnik (toženec v pravdi) za poplačilo svoje terjatve ne bo mogel seči na predmet izvršbe.
odgovornost več oseb za isto škodo – regres plačnika – trditveno breme – dokazno breme
Škoda je nastala, ker tožnica – poslovodkinja prodanega blaga ni ustrezno evidentirala, toženka – kupovalka pa ga ni plačala. Pri razmejevanju prispevkov pravdnih strank k nastali škodi je pomembna vrednost neplačanega trgovskega blaga, ki jo mora zatrjevati in dokazati tožeča stranka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – SODNI REGISTER
VSL0080029
OZ člen 73, 190, 193. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZSReg člen 41. ZIZ člen 270.
zastopnik – vpis v sodni register – pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba – neupravičena pridobitev – obseg vrnitve – nepoštenost – zamudne obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – subjektivna nevarnost
Ker toženec v času, ko so bile sklenjene sporne posojilne pogodbe, tožnice ni bil upravičen zastopati, tožnica pa naknadno pogodb ni odobrila, pogodbe niso bile veljavno sklenjene (73. člen OZ) in da mora toženec, ki se je s posojili brez pravne podlage neupravičeno okoristil, po 190. členu OZ prejeto vrniti tožnici. Toženec je bil nepošten, zato po 193. členu OZ dolguje zamudne obresti že od dneva pridobitve posojil. Toženec bi lahko veljal za poštenega pridobitelja le, če ne bi imel nobenega razloga za dvom o tem, kdo je tožničin zastopnik.
varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem – asfaltiranje ceste in postavitev droga za javno razsvetljavo – odvzem posesti – oviranje načina izvrševanja posesti
S protipravnim ravnanjem je tožena stranka vznemirjala tožnika pri izvrševanju njegove lastninske pravice, ni pa mu odvzela posesti na spornem delu nepremičnine, zato se utemeljenost tožbenega zahtevka presoja po določbi 99. člena SPZ.
Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, so določila v prevzemnem listu in pravilih in pogojih za članstvo, ki urejajo solidarno obveznost imetnika (poslovne) kartice in družbe jasna – toženec je nedvomno dolžnik solidarne obveznosti in odgovarja tožeči stranki za celo obveznost in lahko ta zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena. Pritožbene navedbe, da bi morala tožeča stranka primarno zahtevati plačilo od družbe, so zato neutemeljene. Tožeča stranka je dokazala obstoj in višino svoje terjatve in je bilo na strani toženca, da izkaže, da je bodisi družba bodisi on sam kot solidarni dolžnik, to terjatev že poravnal(a) oziroma, da je prenehala na kakšen drug način.
URS člen 15, 33. ZD člen 9, 130, 130/3, 132, 141, 219.
zapuščina brez dedičev - last rs - deklaratorna odločba - postopek v primeru neznanih dedičev - dedna pravica - dedič - pravica zahtevati zapuščino - zastaranje pravice zahtevati zapuščino - subjektivni rok - objektivni rok - zakonski rok - pravica do zasebne lastnine in dedovanja - uresničevanje in omejevanje pravic - originaren način pridobitve lastninske pravice - razlastitev
Sklep o razglasitvi zapuščine brez dedičev za državno lastnino in o izročitvi zapuščine državi je le deklaratorne narave. Z njegovo izdajo dedič ne izgubi dedne pravice niti nanjo oprte lastninske pravice. Ostaja zapustnikov dedič s pravico zahtevati zapuščino kot zapustnikov dedič, vendar v rokih, ki jih, tako kot v odnosu do ostalih dedičev, predpisuje zakon v 141. členu ZD.
SPZ člen 67, 67/3, 67/5, 99, 100. ZPP člen 338, 338/1, 338/1-1.
varstvo solastnika in skupnega lastnika – zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – vznemirjanje solastnika – gradnja nadstreška – upravljanje s stvarjo – posel, ki presega okvir rednega upravljanja – izboljšava – soglasje solastnikov – prenos pravic na najemnika – meje preizkusa sodbe prve stopnje – pritožbeni razlogi – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – obrazložitev pritožbe
Dejstvo, da tožnica v stanovanjski hiši ne živi, ampak svoj del oddaja, na odločitev ne more vplivati. Tožnica namreč s tem, ko je del svojih upravičenj prenesla na najemnika, ni izgubila solastninske pravice, predvsem tudi ni izgubila pravice, da o vseh poslih, ki presegajo redno upravljanje, soodloča.
kreditna pogodba – prenos obveznosti – pogodbena cesija – zakonita subrogacija – zamudne obresti – odstop od pogodbe – odstopna izjava – odstop pod odložnim pogojem – varstvo potrošnikov – šibkejša stranka – pritožbene novote – stroški pritožbenega postopka
Ker banka višje terjatve od tiste, ki je bila z omenjeno sodbo prisojena, ni pridobila, več na tožnico ne na podlagi pogodbenega (cesijskega) odstopa terjatve in ne na podlagi subrogacije ni mogla prenesti.
prodajna pogodba – dvojno razpolaganje z istima nepremičninama – nakup apartmaja – neobstoj etažne lastnine – etažna lastnina – nevknjižba pravice uporabe na apartmajih v svojo korist – otvoritvena bilanca – lastninsko preoblikovanje – zemljiškoknjižno dovolilo – intabulacijska klavzula – nepremičninski posrednik – dobra vera
Ni dvoma, da je bila tožeča stranka prvi kupec spornih apartmajev, ki sta ji bila s strani druge tožene stranke kot prodajalke tudi izročena, prvi toženec pa ima položaj drugega pridobitelja ter je šlo pri sklenitvi obeh notarskih zapisov za primer dvojnega razpolaganja z istima nepremičninama, kolikor se notarska zapisa nanašata tudi na oba apartmaja. Druga tožena stranka je s prodajo apartmajev tožnici izčrpala svoja razpolagalna upravičenja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0084384
OZ člen 197. ZPP člen 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8.
povrnitev stroškov, nastalih s prestavitvijo javne poti – dejanska razlastitev – občinska pot – izdatek za drugega – dokazi – zavrnitev izvedbe dokazov – vnaprejšnja dokazna ocena – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – stroški postopka – ponovljen postopek – nagrada za postopek – nagrada za narok
Odločilno je, da je občinska pot do prestavitve potekala po tožnikovih nepremičninah, ne da bi bil formalno izveden postopek razlastitve in ne, da bi tožnik ali njegovi pravni predniki za to dobili kakršnokoli odškodnino.
Sodišču res ni treba izvesti vseh predlaganih dokazov, vendar mora svojo odločitev ustrezno obrazložiti (drugi odstavek 287. člena ZPP), poleg tega pa je v konkretnem primeru zavrnilo izvedbo dokazov za dokazovanje dejstva, ki ga je štelo za nedokazanega (da je tožnik pristal, da sam financira prestavitev ceste), kar predstavlja prepovedano vnaprejšnjo dokazno oceno, posledično pa bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Ob ponovnem odločanju o stroških pa naj bo sodišče prve stopnje pozorno še na 4. točko opombe št. 3 Tarife, ki določa, da če se zadeva vrne na nižje sodišče, ki se je z zadevo že ukvarjalo, se že nastala nagrada za postopek (ne pa tudi za narok) pred tem sodiščem všteje v nagrado v ponovljenem postopku.
Prvostopenjsko sodišče je pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek, ki se nanaša na nedopustnost izvršbe, ki teče na predlog prve toženke. Za to odločitev je ključnega pomena ugotovitev sodbe, da je bila prva toženka ob sklenitvi sporazuma o ustanovitvi zastavne pravice, dobroverna. V skladu z ustaljeno sodno prakso pogodbena pridobitev zastavne pravice učinkuje tudi zoper nevpisanega lastnika pod pogojem, da je pridobitelj v dobri veri.
ZFPPIPP člen 77, 77/1, 77/1-2, 285, 313. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 350, 350/2.
sklep o prodaji – upniški odbor – posebna pravila o pravnih posledicah, če je bil stečajni postopek začet v postopku prisilne poravnave – kontinuiteta upniškega odbora – oblikovanje upniškega odbora – mnenje upniškega odbora pred sklepom o prodaji – bistvena kršitev določb pravdnega postopka, na katere sodišče ne pazi po uradni dolžnosti
Na kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, ampak jo lahko upošteva le, če to zahtevajo pravdne stranke.
Določb o kontinuiteti upniškega odbora, ki je bil oblikovan v postopku prisilne poravnave, ZFPPIPP ne vsebuje, kar napotuje na zaključek, da upniški odbor, ki je bil oblikovan v postopku prisilne poravnave, z začetkom stečajnega postopka preneha.
ZFPPIPP člen 384, 386, 401, 401/1, 401/1-2, 401/1-2(1), 401/1-2(3). OZ člen 9, 9/2.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusno dobo - mesečno poročanje upravitelju - aktivnosti v zvezi z iskanjem zaposlitve - redno izpolnjevanje vseh obveznosti - odpust neplačanega dolga - izjema - dolžnost izpolnitve obveznosti
Obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusno dobo so jasne. Predpisane so v 384. členu, 386. členu in 401. členu ZFPPIPP. Le pod pogojem, da jih dolžnik v celoti izvršuje, se izkaže za vrednega, da mu sodišče po preteku preizkusne dobe preostanek neplačanega dolga tudi oprosti. Odpust obveznosti predstavlja izjemo od temeljnega načela obligacijskega prava, da mora vsak udeleženec v obligacijskem razmerju v celoti izpolniti svoje obveznosti in odgovarja zanje. Če pride do odpusta obveznosti, dolžnik po odpustu brez dolgov živi dalje, upniki pa ostanejo (delno) nepoplačani. Zato tisti dolžnik, ki ves čas trajanja preizkusnega obdobja ne izpolnjuje prav vseh zakonskih obveznosti, ne more doseči odpusta neplačanega dolga. Ena od takih obveznosti je tudi mesečno poročanje upravitelju o dejanjih, ki jih je dolžnik opravil, da bi našel zaposlitev.
Dolžnik je v dopisu z dne 22. 5. 2015 v zvezi s prošnjo za izločitev dnevnic iz stečajne mase sodišče obvestil, da je 22. 5. 2015 začel delat pri G. d. o. o., ne pa stečajnega upravitelja. Njemu je šele 22. 7. 2015 poslal e-mail, da je od 29. 6. 2015 dalje prijavljen na zavodu za zaposlovanje in mu takrat hkrati poslal pogodbo o zaposlitvi, iz katere je razvidno, da je bil od 25. 5. do 25. 6. 2015 zaposlen. Že iz tega sledi, da je strogo, zgoraj citirano določilo tretje alineje 3. točke prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP dolžnik kršil.
predkupna pravica – kršitev predkupne pravice – če je bil opravljen prenos lastnine, ne da bi bil o tem obveščen predkupni upravičenec – odprava kršitve med pravdo – sporazumna razveza prodajne pogodbe – upravičenja solastnika
Kršitve predkupne pravice ni, če stvar ni bila prodana in prenos lastninske pravice ni bil opravljen. Prodaja in prenos lastninske pravice morata biti učinkovita in to v času odločanja. Če pogodbeni stranki kupno pogodbo sporazumno razveljavita, predkupni upravičenec nima več podlage za zahtevek, da ji prodajalec nepremičnino proda pod enakimi pogoji, kot izhajajo iz razveljavljene prodajne pogodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0071235
OZ člen 83, 121. ZVPot 23.
življenjsko zavarovanje za primer smrti ali doživetja in za primer določene hude bolezni – multipla skleroza – prostovoljno zavarovanje – zavarovalna pogodba – zavarovalno kritje – nastop hude bolezni v čakalni dobi – skrbnost bolnika – običajno ravnanje povprečnega bolnika – ničnost splošnih zavarovalnih pogojev – nejasna določila – izpolnjenost dveh dodatnih pogojev – skupni namen strank
Splošni pogoji so jasni in razumljivi. Povprečno skrben človek bi jih prebral, iz njih pa jasno izhaja, da za izplačilo zavarovalnine ne zadošča zgolj diagnoza določene bolezni, pač pa morajo biti za izplačilo izpolnjeni še dodatni pogoji, zato ne gre za primer, ko bi bilo treba razlagati nejasna določila (83. člen OZ) in tudi tožeča stranka tega ni zatrjevala.
Ne gre za primer, da splošni pogoji povzročijo, da je izpolnitev pogodbe znatno drugačna od tistega, kar je potrošnik utemeljeno pričakoval, saj bi ob zadostni skrbnosti potrošnika ta pogoje prebral in vedel, da zgolj diagnoza določene bolezni za izplačilo zavarovalne vsote še ne zadošča, ampak so potrebni še dodatni pogoji.
avtorsko delo – umetniško ustvarjanje – računalniški program – računalniška glasba – nove tehnologije pri ustvarjanju glasbe – ustvarjalni vložek – materialna avtorska pravica – odpoved materialni avtorski pravici – obvezno kolektivno upravljanje
Prvostopenjsko sodišče je dalo premajhen pomen dejstvu, da je toženkin zakoniti zastopnik pri ustvarjanju računalniško proizvedene glasbe vendarle pokazal neko stopnjo individualnega ustvarjanja. Res je pri tem uporabil računalniški program, kar je bilo nesporno ugotovljeno, a z odločilnim vložkom lastne ustvarjalne energije, in sicer z izbiro glasbil, tonov, itd. (glede na skope, a neprerekane navedbe toženke). Nekdo drug bi z istim programom torej izbral („ustvaril“) drugačno glasbo (melodijo), torej je program sam ni proizvedel povsem naključno, algoritmsko.
Obvezno kolektivno upravljanje malih pravic po ZASP pomeni, da se te pravice morajo upravljati (tržiti, prenašati, izterjevati) preko kolektivne organizacije, če to avtor in /ali uporabnik želita ali ne, vendar če do upravljanja sploh pride. Pomeni (le), če se jih upravlja, se jih mora kolektivno, pri nas prek tožnika, sicer pa ne.
ZIZ člen 226, 226/2, 226/3, 273, 273/2. ZPP člen 5, 5/1.
denarna kazen za kršitev začasne odredbe – izterjava denarne kazni – izvršilni naslov – kontradiktornost postopka – dejanje, ki ga more opraviti le dolžnik – neizpolnitev obveznosti – izdaja novega sklepa o denarni kazni
Glede na namen izrekanja in izterjave denarne kazni za kršitev obveznosti oziroma prepovedi iz začasne odredbe določba tretjega odstavka 226. člena ZIZ ne predvideva oprave izvršbe na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni, ne da bi sodišče hkrati tudi izdalo nov sklep, s katerim bi določilo dolžniku nov rok za izpolnitev obveznosti in izreklo novo denarno kazen. Ugotovitev, da obveznost ni bila izpolnjena, predstavlja pogoj, da sodišče lahko prične z izterjavo denarne kazni oziroma dovoli izvršbo po uradni dolžnosti. Izvršilni naslov za izterjavo denarne kazni, izrečene za primer kršitve začasne odredbe, je poleg samega sklepa, s katerim je kazen izrečena, sklep, s katerim je ugotovljeno, da je dolžnik kršil prepoved iz začasne odredbe ter se zato izrečena denarna kazen izvrši po uradni dolžnosti in je z njim dolžniku izrečena nova, višja denarna kazen za primer, če dolžnik niti v novem roku ne bo izpolnil obveznosti. Ob danem izhodišču mora biti pred opravo izvršbe izrečene denarne kazni torej ugotovljeno, ali je dolžnik obveznost, k izpolnitvi katere naj bi ga silila izrečena denarna kazen, morebiti že izpolnil. V postopku, v katerem se navedeno ugotovi, mora sodišče dolžniku zagotoviti možnost obravnavanja pred sodiščem.
stečaj podjetnika – prenehanje delovnega razmerja po odločbi sodišča med postopkom osebnega stečaja – plače – odškodnina – denarno nadomestilo namesto reintegracije – umestitev terjatve na plačilo odškodnine (denarnega nadomestila) zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi – odpravnina – denarno povračilo – prednostne terjatve – postopek osebnega stečaja – posebna pravila za prednostne terjatve – uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo – stroški stečajnega postopka – vrste stroškov stečajnega postopka – tekoči stroški stečajnega postopka – drugi stroški stečajnega postopka
Kot prednostne terjatve se v postopku osebnega stečaja plačajo plače in nadomestila plač delavcem, katerih delo zaradi začetka stečajnega postopka postane nepotrebno. Za obdobje od začetka stečajnega postopka do poteka odpovednega roka pa imajo pravno naravo prednostnih terjatev tudi davki in prispevki, ki jih mora izplačevalec obračunati in plačati hkrati s prej navedenimi izplačili. Tudi te terjatve nastanejo po začetku stečajnega postopka, saj delavcem z začetkom stečajnega postopka delovno razmerje ne preneha avtomatično, pač pa šele na podlagi upraviteljeve odpovedi pogodb o zaposlitvi, pa jim je ZFPPIPP priznal pravno naravo prednostnih terjatev, ki se poplačajo iz razdelitvene mase po pravilih zakona o poplačilu terjatev upnikov, in ne pravne narave stroškov stečajnega postopka.
Čeprav je bila ugotovljena nezakonitost še pred začetkom postopka osebnega stečaja odpovedane pogodbe o zaposlitvi, tožnikova reintegracija po začetku postopka osebnega stečaja ne bi bila več mogoča zaradi prenehanja podjema kot pravne posledice začetka postopka osebnega stečaja zoper podjetnika.
Ni razumnega razloga za različno obravnavanje odpravnine in denarnega povračila delavcu iz 118. člena ZDR-1 v stečajnem postopku. Obema je skupno, da gre za določeno denarno nadomestilo za prenehanje delovnega razmerja pri delodajalcu.