SPZ člen 67, 67/3, 67/5, 99, 100. ZPP člen 338, 338/1, 338/1-1.
varstvo solastnika in skupnega lastnika – zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – vznemirjanje solastnika – gradnja nadstreška – upravljanje s stvarjo – posel, ki presega okvir rednega upravljanja – izboljšava – soglasje solastnikov – prenos pravic na najemnika – meje preizkusa sodbe prve stopnje – pritožbeni razlogi – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – obrazložitev pritožbe
Dejstvo, da tožnica v stanovanjski hiši ne živi, ampak svoj del oddaja, na odločitev ne more vplivati. Tožnica namreč s tem, ko je del svojih upravičenj prenesla na najemnika, ni izgubila solastninske pravice, predvsem tudi ni izgubila pravice, da o vseh poslih, ki presegajo redno upravljanje, soodloča.
Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču tožene stranke, da je terjatev tožnice zastarana že mnogo preje, saj so bile okoliščine v zvezi s hrupom znane že v letu 2004, ko je tožena stranka začela z obratovanjem, tako da je bila škoda zaradi hrupa zastarana že zdavnaj prej, najmanj konec leta 2007.
Pravilno je zavrnjen zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve, saj za tak zahtevek ni pravne podlage, saj je sodišče ugotovilo, da zahtevek za odškodnino in manjvrednost ni utemeljen in bi na tej pravni podlagi tožnica uveljavljala zahtevek le, če ne bi imela drugih možnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080035
OZ člen 87, 353, 353/1, 365. ZPP člen 184, 189, 189/3, 285, 286, 286/1, 319, 319/2, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-12.
odškodnina – škoda, nastala s kaznivim dejanjem – zastaranje zahtevka – ugovor zastaranja – obseg ugovora zastaranja – prekinitev zastaranja – litispendenca – identiteta tožbenega zahtevka – tožbeni temelj – tožbeni predlog – dokazno breme – materialno procesno vodstvo
Ker že iz navedb in dokazov tožbe izhajajo bistvene okoliščine, ki so vplivale na dolžino in potek zastaralnega roka, tožencu ob uveljavitvi ugovora zastaranja ni bilo treba navesti novih dejstev ali dokazov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0071235
OZ člen 83, 121. ZVPot 23.
življenjsko zavarovanje za primer smrti ali doživetja in za primer določene hude bolezni – multipla skleroza – prostovoljno zavarovanje – zavarovalna pogodba – zavarovalno kritje – nastop hude bolezni v čakalni dobi – skrbnost bolnika – običajno ravnanje povprečnega bolnika – ničnost splošnih zavarovalnih pogojev – nejasna določila – izpolnjenost dveh dodatnih pogojev – skupni namen strank
Splošni pogoji so jasni in razumljivi. Povprečno skrben človek bi jih prebral, iz njih pa jasno izhaja, da za izplačilo zavarovalnine ne zadošča zgolj diagnoza določene bolezni, pač pa morajo biti za izplačilo izpolnjeni še dodatni pogoji, zato ne gre za primer, ko bi bilo treba razlagati nejasna določila (83. člen OZ) in tudi tožeča stranka tega ni zatrjevala.
Ne gre za primer, da splošni pogoji povzročijo, da je izpolnitev pogodbe znatno drugačna od tistega, kar je potrošnik utemeljeno pričakoval, saj bi ob zadostni skrbnosti potrošnika ta pogoje prebral in vedel, da zgolj diagnoza določene bolezni za izplačilo zavarovalne vsote še ne zadošča, ampak so potrebni še dodatni pogoji.
Dokaz z zaslišanjem stranke je eden izmed predvidenih, dovoljenih dokazov, ki ga sodišče oceni kot vse druge, torej posebej in v povezavi z drugimi, glede na trditve, dokazno ponudbo ter uspeh celotnega postopka.
Pravni interes za odločitev po tožbi za nedopustnost izvršbe je podan, kadar bo tožnik na podlagi ugodilne sodbe dosegel, da upnik (toženec v pravdi) za poplačilo svoje terjatve ne bo mogel seči na predmet izvršbe.
določitev preživnine – preživninske zmožnosti staršev – potrebe otrok
Zavezanci za preživljanje otrok so njihovi starši (123. člen ZZZDR), zato prispevek tožnikovega očeta v obliki brezplačnega stanovanja ne zmanjšuje tožnikove preživninske dolžnosti.
Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, so določila v prevzemnem listu in pravilih in pogojih za članstvo, ki urejajo solidarno obveznost imetnika (poslovne) kartice in družbe jasna – toženec je nedvomno dolžnik solidarne obveznosti in odgovarja tožeči stranki za celo obveznost in lahko ta zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena. Pritožbene navedbe, da bi morala tožeča stranka primarno zahtevati plačilo od družbe, so zato neutemeljene. Tožeča stranka je dokazala obstoj in višino svoje terjatve in je bilo na strani toženca, da izkaže, da je bodisi družba bodisi on sam kot solidarni dolžnik, to terjatev že poravnal(a) oziroma, da je prenehala na kakšen drug način.
Tožbeni zahtevek tožnice na razveljavitev kupoprodajne pogodbe je že zato, ker v ponudbi ni bilo navedeno ime osebe, ki bi kupila solastni delež, v primeru, če tožnica ne bi uveljavljala predkupne pravice, utemeljen.
Le pooblaščenec lahko poda stroškovnik in to do konca glavne obravnave.
PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL0075295
PDEU člen 26, 26/1. Uredba (ES) št. 450/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o carinskem zakoniku Skupnosti (Modernizirani carinski zakonik) člen 129, 129/3. Uredba (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2003 člen 6, 6/3, 6/3-q, 23, 23/2, 29, 29/1. Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti člen 9, 9/1, 9/2. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/48/ES z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine člen 13, 13/1, 13/1-b. ZIL-1 člen 47, 47/1, 47/1-c, 47/2, 47/2-c, 121, 121/1, 121a, 121a/1, 131, 131/4. ZIZ člen 38, 38/5. ZPP člen 179, 324, 324/4. OZ člen 186, 186/1, 186/2, 186/4, 299, 299/2, 378. Tarifa o pravnih storitvah člen 3. ZOdvT tarifna številka 6007.
znamka - ugledna znamka - pravice iz znamke - pravice iz blagovne znamke Skupnosti - odškodninski zahtevek zaradi kršenja znamke - tožba zaradi kršitve pravic - povrnitev škode - zamudne obresti - carinski nadzor - licenčna analogija - športni copati - uničenje blaga - stroški uničenja - izvršilni stroški - solidarna odgovornost - navedba izvedenih dokazov - izvedenec - povrnitev stroškov postopka - zastopnik - t arifa o pravnih storitvah pooblaščenca - tarifa o odvetniških storitvah - povrnitev DDV od stroškov za storitev pooblaščencev
Sodba mora sicer navesti dokaze, ZPP pa glede načina navedbe dokazov ne določa ničesar. Prvostopenjska sodba je izvedene dokaze navajala sproti, ko je ugotavljala posamezna dejstva, s tem pa ni kršila določb procesnega prava. Celo če je nemara izpustila navedbo kakšnega dokaza, čeprav ga je izvedla, je to sama po sebi nebistvena kršitev postopka. Bistvena bi postala šele, če bi bilo kakšno dejstvo zaradi tega neugotovljeno ali ugotovljeno napačno.
Ali je bila znamka kršena, je značilno materialnopravno vprašanje in zato je tudi odločanje o podobnosti znamke in znaka materialnopravno vprašanje. Isto velja za vse ostalo, kolikor se nanaša na izkoriščanje ugleda. Ali je ta predpostavka podana, je v celoti materialnopravno vprašanje. O tem odloča sodišče in ne izvedenec. Opustitev postavitve izvedenca torej ni imela učinka na pravilnost prvostopenjske odločitve.
Pritožbeno sodišče je pritožbo v delu glede stroškov uničenja športnih copatov zavrnilo zato, ker glede na 121. člen ZIL-1 imetnik znamke takšnega zahtevka nima. To sicer ne pomeni, da tožeča stranka ne more zahtevati povrnitve stroškov izvršitve pravnomočne sodbe. Če se bo sodba izvršila v izvršilnem postopku, se bo o povrnitvi izvršilnih stroškov odločalo v tem postopku. V okviru tega postopka mora končno stroške nositi dolžnik, če tako zahteva upnik (peti odstavek 38. člena ZIZ). Vendar pa to ni nekaj, kar bi lahko tožeča stranka zahtevala že v pravdnem postopku.
Odškodninski zahtevek po drugem odstavku 121.a člena ZIL-1 lahko zahteva imetnik znamke tudi v primerih, ki kot takšni niso bili predvideni po Direktivi 2004/48/ES.
Vsebino direktive je morala Republika Slovenija prenesti v notranji slovenski pravni red. Direktiva sama ni določila, da bi država članica ne smela določiti predpostavk za odgovornost kršitelja širše, kot direktiva sama. Povedano drugače, direktiva sama ni določila, da država članica ne sme opredeliti predpostavk za odgovornost tako, da kršitelj odgovarja strožje, kot je to predvidela direktiva sama. To ne izhaja iz uvodnega dela direktive (št. 26), kolikor se ta izrecno nanaša na takšen zahtevek. Sicer pa pomeni postrožitev odgovornosti morebitnega kršitelja (v primerjavi s predlogo iz navedene direktive) zgolj tisto, za kar se sicer zavzema direktiva sama (gl. npr. št. 3 uvodnega dela). Pomeni namreč nastanek še bolj učinkovitega sredstva za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine kot je tisti, ki ga predvideva direktiva sama. Glede na obrazloženo pritožbeno sodišče meni, da besedilo 121.a člena ZIL-1 ne nasprotuje direktivi, ne glede na to, da gre za odstopanje od tega, kar predvideva.
avtorsko delo – umetniško ustvarjanje – računalniški program – računalniška glasba – nove tehnologije pri ustvarjanju glasbe – ustvarjalni vložek – materialna avtorska pravica – odpoved materialni avtorski pravici – obvezno kolektivno upravljanje
Prvostopenjsko sodišče je dalo premajhen pomen dejstvu, da je toženkin zakoniti zastopnik pri ustvarjanju računalniško proizvedene glasbe vendarle pokazal neko stopnjo individualnega ustvarjanja. Res je pri tem uporabil računalniški program, kar je bilo nesporno ugotovljeno, a z odločilnim vložkom lastne ustvarjalne energije, in sicer z izbiro glasbil, tonov, itd. (glede na skope, a neprerekane navedbe toženke). Nekdo drug bi z istim programom torej izbral („ustvaril“) drugačno glasbo (melodijo), torej je program sam ni proizvedel povsem naključno, algoritmsko.
Obvezno kolektivno upravljanje malih pravic po ZASP pomeni, da se te pravice morajo upravljati (tržiti, prenašati, izterjevati) preko kolektivne organizacije, če to avtor in /ali uporabnik želita ali ne, vendar če do upravljanja sploh pride. Pomeni (le), če se jih upravlja, se jih mora kolektivno, pri nas prek tožnika, sicer pa ne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – SODNI REGISTER
VSL0080029
OZ člen 73, 190, 193. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZSReg člen 41. ZIZ člen 270.
zastopnik – vpis v sodni register – pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba – neupravičena pridobitev – obseg vrnitve – nepoštenost – zamudne obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – subjektivna nevarnost
Ker toženec v času, ko so bile sklenjene sporne posojilne pogodbe, tožnice ni bil upravičen zastopati, tožnica pa naknadno pogodb ni odobrila, pogodbe niso bile veljavno sklenjene (73. člen OZ) in da mora toženec, ki se je s posojili brez pravne podlage neupravičeno okoristil, po 190. členu OZ prejeto vrniti tožnici. Toženec je bil nepošten, zato po 193. členu OZ dolguje zamudne obresti že od dneva pridobitve posojil. Toženec bi lahko veljal za poštenega pridobitelja le, če ne bi imel nobenega razloga za dvom o tem, kdo je tožničin zastopnik.
ZFPPIPP člen 231, 231/1, 231/1-1 233, 233/6, 233/7, 443, 443/2.
predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane družbe
Izvedba stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane družbe je v interesu tistih subjektov, ki pričakujejo kakršnokoli poplačilo iz tega premoženja, ne pa v javnem interesu. Zato določila o oprostitvi dolžnika predujma za začetek stečajnega postopka nad družbo z omejeno odgovornostjo ni mogoče smiselno uporabiti tudi za družbenike in poslovodje izbrisane družbe.
ZIZ člen 226, 226/2, 226/3, 273, 273/2. ZPP člen 5, 5/1.
denarna kazen za kršitev začasne odredbe – izterjava denarne kazni – izvršilni naslov – kontradiktornost postopka – dejanje, ki ga more opraviti le dolžnik – neizpolnitev obveznosti – izdaja novega sklepa o denarni kazni
Glede na namen izrekanja in izterjave denarne kazni za kršitev obveznosti oziroma prepovedi iz začasne odredbe določba tretjega odstavka 226. člena ZIZ ne predvideva oprave izvršbe na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni, ne da bi sodišče hkrati tudi izdalo nov sklep, s katerim bi določilo dolžniku nov rok za izpolnitev obveznosti in izreklo novo denarno kazen. Ugotovitev, da obveznost ni bila izpolnjena, predstavlja pogoj, da sodišče lahko prične z izterjavo denarne kazni oziroma dovoli izvršbo po uradni dolžnosti. Izvršilni naslov za izterjavo denarne kazni, izrečene za primer kršitve začasne odredbe, je poleg samega sklepa, s katerim je kazen izrečena, sklep, s katerim je ugotovljeno, da je dolžnik kršil prepoved iz začasne odredbe ter se zato izrečena denarna kazen izvrši po uradni dolžnosti in je z njim dolžniku izrečena nova, višja denarna kazen za primer, če dolžnik niti v novem roku ne bo izpolnil obveznosti. Ob danem izhodišču mora biti pred opravo izvršbe izrečene denarne kazni torej ugotovljeno, ali je dolžnik obveznost, k izpolnitvi katere naj bi ga silila izrečena denarna kazen, morebiti že izpolnil. V postopku, v katerem se navedeno ugotovi, mora sodišče dolžniku zagotoviti možnost obravnavanja pred sodiščem.
ZD določb o (ne)veljavnosti nepristne oporoke nima. Nepristnost (neavtentičnost, ponarejenost) oporoke pomeni nenastanek oporoke. Na podlagi take oporoke zato ni mogoče dedovati. Ker ZD specialnih določb o (ne)veljavnosti nepristne oporoke nima, pravno podlago za presojo veljavnosti v takem primeru predstavljajo splošna pravila OZ.
varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem – asfaltiranje ceste in postavitev droga za javno razsvetljavo – odvzem posesti – oviranje načina izvrševanja posesti
S protipravnim ravnanjem je tožena stranka vznemirjala tožnika pri izvrševanju njegove lastninske pravice, ni pa mu odvzela posesti na spornem delu nepremičnine, zato se utemeljenost tožbenega zahtevka presoja po določbi 99. člena SPZ.
Prvostopenjsko sodišče je pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek, ki se nanaša na nedopustnost izvršbe, ki teče na predlog prve toženke. Za to odločitev je ključnega pomena ugotovitev sodbe, da je bila prva toženka ob sklenitvi sporazuma o ustanovitvi zastavne pravice, dobroverna. V skladu z ustaljeno sodno prakso pogodbena pridobitev zastavne pravice učinkuje tudi zoper nevpisanega lastnika pod pogojem, da je pridobitelj v dobri veri.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSL0075308
OZ člen 21, 21/1. ZKZ člen 20, 22, 22/1.
prodaja kmetijskih zemljišč – postopek prodaje – odobritev pravnega posla po upravnem organu – upravni postopek
S trenutkom, ko ponudnik sprejme izjavo o sprejemu ponudbe, je pogodba v smislu zavezovalnega pravnega posla sklenjena pod odložnim pogojem odobritve tega posla po upravni enoti, ki vodi postopek prodaje, saj ZKZ kot poseben zakon ne ureja trenutka sklenitve pogodbe, zato je treba uporabiti prvi odstavek 21. člena OZ. Soglasje oz. odobritev pravnega posla je namreč po ZKZ dodaten pogoj za veljaven nastanek zavezovalnega pravnega posla, ki ga sodišče ne more nadomestiti tako, da bi o tem odločalo kot o predhodnem vprašanju (tako izrecno izhaja iz načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča RS z dne 6. 4. 2012 – Pravna mnenja I/2012). Z iztekom roka za sprejem ponudbe je torej sklenjenih toliko zavezovalnih pravnih poslov za prodajo ponujenega kmetijskega zemljišča, kolikor predkupnih upravičencev je pravočasno sprejelo objavljeno ponudbo s predpisano vsebino, vsi pa pod odložnim pogojem odobritve s strani pristojnega upravnega organa.
Šele z odobritvijo pravnega posla je postopek izbire kupca zaključen, ta pa se izvaja izključno v upravnem postopku.
Ob dejstvu, da postopek izbire upravičenega kupca še teče v upravnem postopku, zato ni utemeljeno pritožbeno stališče o smotrnosti predmetnega pravdnega postopka o ničnosti kupoprodajne pogodbe, sklenjene med toženima strankama kot o predhodnem vprašanju, na katerega bo vezan tudi upravni organ. Vprašanje ničnosti (pravne veljavnosti sklenjene pogodbe med toženima strankama) se bo namreč rešilo že v samem upravnem postopku, v katerem se bo odločalo o odobritvi točno določenega pravnega posla s točno določenim sprejemnikom prodajalčeve ponudbe. Le pravni posel z „izbranim“ sprejemnikom ponudbe bo namreč izpolnjeval odložni pogoj za veljavnost sklenjene kupoprodajne pogodbe.
POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – ODŠKODNINSKO PRAVO – ODVETNIŠTVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084375
ZVPot-1 člen 37c, 37c/3, 38. OZ člen 640. ZOdvT tarifna številka 3102.
podjemna pogodba – jamčevalni zahtevki – odstop od pogodbe – povrnitev škode – odškodninski zahtevek – poslovna odškodninska odgovornost – stroški postopka – nov narok po razveljavitvi odločbe
Tožeča stranka z odškodninskim zahtevkom dejansko zahteva plačilo stroškov, ki so potrebni za odpravo napak oziroma za dokončanje del, ki bi jih morala opraviti tožena stranka. Tožeča stranka s tem zahtevkom zahteva odpravo napak na stroške tožene stranke, saj bo navedena dela morala opraviti po drugem podjemniku, s tem pa ji bodo lahko nastali višji stroški, kot so bili dogovorjeni v pogodbi. Tožeča stranka bi bila upravičena do plačila navedenih stroškov, četudi ji še niso nastali, če bi jih uveljavila v okviru prekluzivnega roka, kot ga določa drugi odstavek 38. člena v zvezi s tretjim odstavkom 37c. členom ZVPot-1. Gre namreč za posebno vrsto poslovne odškodninske odgovornosti, ki izključuje uporabo splošnih pravil o poslovni odškodninski odgovornosti tudi glede zahtevkov (pravic) naročnika v primeru škode, ki se kaže kot zmanjšanje vrednosti stvari zaradi napake. Zato je odpravo te škode mogoče zahtevati samo z uporabo jamčevalnih zahtevkov.
Tožeča stranka utemeljeno opozarja, da ji pripadajo stroški po tarifni številki 3102 po Zakonu o odvetniški tarifi, ker je bila zadeva razveljavljena in je bil opravljen nov narok. Sodna praksa, ki se je izoblikovala v podobnih primerih, priznava nagrado za (nov) narok, ne priznava pa nagrade za postopek.