ZDR-1 člen 89, 89/2, 118, 118/1.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zaposlovanje novih delavcev - pogodba o zaposlitvi za določen čas - sodna razveza
Tožnica je bila z odpovedano pogodbo zaposlena na delovnem mestu posluževalca stroja za mehansko obdelavo ulitkov. Na isto delovno mesto je toženka, še preden je tožnici vročila izpodbijano odpoved ter nato tudi v času odpovednega roka, zaposlovala in sklepala pogodbe o zaposlitvi za določen čas (iz razloga začasno povečanega obsega dela) z drugimi delavkami. To pa pomeni obstoj okoliščine, da pri podaji odpovedi tožnici ni obstajal utemeljen odpovedni razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je izpodbijana odpoved nezakonita kljub siceršnjem obstoju poslovnega razloga.
Tožeča stranka sicer ni javna uslužbenka, vendar pa je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je tožena stranka, ki opravlja koncesijo na področju socialnega varstva, dolžna v skladu s 46. členom ZSV delovna razmerja zaposlenih pri njej urejati v skladu s kolektivnimi pogodbami, zakoni in drugimi akti, ki veljajo za zaposlene v javnih zavodih s področja socialnega varstva.
Tožeča stranka je lahko kadarkoli po prevedbi uveljavljala nepravilnost pri določitvi delovnega mesta in plačnega razreda za nazaj, torej za čas po 1. 8. 2008, pri tem pa je bila omejena le z zastaralnim rokom.
Ker je tožeča stranka pred prevedbo opravljala delo na delovnem mestu, ki je bilo uvrščeno v IV. tarifno skupino, za katero tudi izpolnjuje pogoj strokovne izobrazbe IV. stopnje, tožeča stranka neutemeljeno navaja, da je tožečo stranko pravilno prevedla na delovno mesto "socialna oskrbovalka III", saj se za to delovno meso zahteva III. stopnja strokovne izobrazbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00008880
OZ člen 33, 33/5, 59, 82, 82/1, 82/2, 126, 129, 345.
sporazum o ugotovitvi in delitvi skupnega premoženja - predpogodba - rok za sklenitev glavne pogodbe - šestmesečni prekluzivni rok - zastaralni rok - pogodba v korist tretjega - razlaga pogodbe - razlaga spornih določil pogodbe - pogodbeni pogoj - odškodnina zaradi neizpolnitve pogodbe
Šestmesečni rok za podajo zahteve za sklenitev glavne pogodbe iz petega odstavka 33. člena OZ je materialni prekluzivni rok, na katerega sodišče pazi po uradni dolžnosti (in ne za zastaralni rok). V primerih, ko je rok določen kot prekluzivni rok, pa se pravila o zastaranju ne uporabljajo (345. člen OZ).
nastanek taksne obveznosti - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - sodna taksa za podredni tožbeni zahtevek - drugačna dejanska in pravna podlaga
Ker je tožnica, ki je zamenjala vrstni red primarnega in podrednega zahtevka, slednjega uveljavljala na drugi dejanski in pravni podlagi, je bilo treba posebej odmeriti sodno takso tudi za ta zahtevek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - ZADRUGE
VSL00009316
ZZad člen 67, 67/1. OZ člen 218. ZPP člen 324, 324/3.
premoženje bivših kreditnih zadrug - denacionalizacijski postopek - odškodnina v obliki obveznic - plačilo zapadlih kuponov - upravna odločba - pravni temelj - pravica iz vrednostnega papirja - prenos vrednostnega papirja - procesno pobotanje
V skladu s 67. členom ZZad in na podlagi odločbe Upravne enote z dne 7. 3. 2006 sta bili v postopku denacionalizacije banka D. d. d. (kot pravna naslednica Slovenske zadružne kmetijske banke) in Kapitalska zadruga z. b. o. (kot pravna naslednica Zveze hranilno kreditnih služb Slovenije), vsaka do 1/2, upravičenki do odškodnine v obliki obveznic, med drugim tudi za objekt, sedaj stoječ na parceli št. ... Tako je utemeljena pritožbena navedba, da je bila na podlagi prvega odstavka 67. člena ZZad in na podlagi navedene upravne odločbe upravičenka iz denacionalizacije tožena stranka, in ne tožeča stranka. Okrožno sodišče v Ljubljani je tako v zadevi VIII Pg 1013/2011 z dne 8. 11. 2011 toženi stranki naložilo izročitev obveznic ter zapadli del glavnice skupaj z že zapadlimi obrestmi na podlagi Pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerij po pripojitvi, sklenjeni med tožečo in toženo stranko, v zvezi s sklepi 7. občnega zbora Zveze HKS z dne 24. 3. 1998. Na tej podlagi je torej sklenilo, da je dolžna tožena stranka premoženje v obsegu, kot izhaja iz izreka odločbe v zadevi VIII Pg 1013/2011 z dne 8. 11. 2011, prenesti na tisto območno enoto, kjer se premoženje nahaja. Utemeljene so zato tudi pritožbene navedbe, da je bilo v zadevi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, VIII Pg 1013/2011, razsojeno, da se premoženje na tožečo stranko prenese na pogodbeni podlagi, ne pa na podlagi določb o neopravičeni pridobitvi. Tožena stranka torej obveznic, kot odškodnine za podržavljeno premoženje, ni prejela neopravičeno ali brez pravnega temelja.
Uveljavljanje pravice iz vrednostnega papirja je vezano na predložitev papirja, zato prenos vrednostnega papirja zajema tako spremembo upravičenosti do papirja, kot tudi spremembo v osebi upravičenca do pravice iz papirja.
Procesno pobotanje je poseben način uveljavljanja nasprotnega zahtevka zgolj v obrambne namene, zato sodišče odloča o v pobot uveljavljeni terjatvi samo v primeru, če prej ugotovi obstoj tožnikove terjatve.
URS člen 54, 54/1. ZZZDR člen 102, 106, 106/5. ZPP člen 421, 421/4.
roditeljska pravica - spremenjene razmere - ukinitev stikov - odklanjanje stikov s strani otroka - odvzem pravice do stikov z otrokom - sposobnost otroka, da izrazi svoje mnenje - pravica otroka, da izrazi svoje mnenje
Ker deklica na travmatičen način odklanja stike, kar je posledica očetovega ravnanja, je utemeljen poseg v njegovo starševsko pravico na način, da se mu odvzame pravica do stikov z mladoletnim otrokom.
ZPP člen 139, 139/3, 282, 282/2, 282/3. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 125/1, 125/2.
novela ZPP-E - pritožbeni postopek - uporaba pravil novele ZPP - sistemska razlaga zakona - vročanje pravnim osebam
Ker je odločba pred sodiščem prve stopnje izdana po začetku uporabe ZPP-E, mora višje sodišče uporabiti nov ZPP-E, kar pa ne pomeni, da presoja pravilnost odločitve sodišča prve stopnje po spremenjenem 282. členu ZPP. Uporaba novega zakona po sistemski razlagi sodišču druge stopnje nalaga le, da postopek pred sodiščem druge stopnje vodi v skladu s pravili novega zakona, ne pa tudi da presoja postopanja sodišča prve stopnje upoštevaje nov zakon. Drugačna (dobesedna jezikovna) razlaga bi (lahko) pripeljala do absurdne situacije, ko bi sodišče prve stopnje (pravilno upoštevaje določbo prvega odstavka 125. člen ZPP-E) postopalo po pravilih starega zakona, sodišče druge stopnje pa bi ugotavljalo kršitve, ker nov zakon določa drugačna pravila.
umik predloga - izbrisna tožba - izbris zastavne pravice in zaznambe izvršbe - razveljavitev izvršilnih dejanj
Določbi 300. in 305. člena ZFPPIPP res urejata zakonske posledice za primer, če (ločitveni) upnik ne vloži tožbe na ugotovitev obstoja prerekane terjatve in ločitvene pravice, česar po pritožbenih navedbah naj ne bi storil. Vendar to ne pomeni, da lahko tretji na njihovi podlagi zahteva v izvršilnem postopku razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj. Takšne določbe v ZFPPIPP in ZIZ ni. Če ne bo upnik sam kljub ustavitvi postopka zahteval razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj, bo moral tretji s tožbo v pravdnem postopku zahtevati od upnika izbris bremen.
dejanje, ki ga lahko opravi le dolžnik - denarna kazen, če dolžnik v določenem roku ne bo izpolnil obveznosti - sklep o izreku denarne kazni - izvršilni naslov - ugovor dolžnika
Po 226. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) sodišče dolžniku, ki se upira izvršitvi dejanja, ki ga lahko opravi le on, določi primeren rok za izpolnitev obveznosti, naloži pa mu tudi plačilo denarne kazni. Prvenstveni namen naložene denarne kazni ni kaznovanje dolžnika, pač pa vplivanje na njegovo voljo, da bo zaradi te kazni izpolnil obveznost, ki izhaja iz izvršilnega naslova. Denarno kazen izreče sodišče v sklepu o izvršbi za primer, da dolžnik v določenem roku ne bo izpolnil obveznosti. Ta sklep je izvršilni naslov za izvršbo po uradni dolžnosti, ki jo začne sodišče, če dolžnik kljub zagroženi kazni ne izpolni obveznosti. Skladno z zahtevo iz 1. točke drugega odstavka 17. člena v zvezi z 19. členom ZIZ pa se na njegovi podlagi lahko dovoli izvršba le, če je sklep o izvršbi postal pravnomočen in če je pretekel rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 4/1, 5, 5/1, 7.
ugovor pristojnosti slovenskega sodišča - pogodbeno razmerje - civilni delikt
Pojem zadeve v zvezi z delikti ali kvazidelikti je treba razlagati evroavtonomno in zajema vsak zahtevek, ki se nanaša na odgovornost toženca ter se ne navezuje na zadeve v zvezi s pogodbenimi razmerji. Tožbeni zahtevek iz naslova kršitve pogodbene obveznosti temelji na razlagi pogodbe, njen obstoj nujen za odločanje in gre za zadevo v zvezi s pogodbenimi razmerji.
Ker prisilna prodaja nepremičnine, v kateri dolžnica živi s hčerko, nedvomno predstavlja hud poseg v položaj dolžnice, je pri zastavljenem vprašanju sorazmernosti potrebno tehtati med položajem upnika in njegovo pravico do poplačila ter položajem dolžnice in posegom v njene pravice. V konkretnem primeru je pri tem tehtanju bistveno, da je dolžnica v notarskem zapisu soglašala, da se terjatev upnika zavaruje z vknjižbo hipoteke na predmetni nepremičnini, kot je tudi soglašala z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa. Dolžnica je že ob sklenitvi notarskega zapisa prostovoljno pristala, da se zapadla in neplačana terjatev poplača iz predmetne nepremičnine in dopustila prodajo nepremičnine. Na te posledice je dolžnica prostovoljno pristala in z njimi lahko računala.
ZDZdr člen 39, 39/1, 70, 70/2. ZPP člen 243, 243/1.
zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - demenca - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - čas zdravljenja - izvedensko mnenje
Potreben čas zdravljenja predstavlja dejansko okoliščino, za ugotovitev katere je potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga, zato je za ugotovitev tega dejstva sodišče izvedlo dokaz z izvedenko. Zgolj z laično oziroma pavšalno kritiko pritožnik ne more omajati navedenega dejanskega zaključka sodišča, ki temelji na izvidu in strokovnem mnenju izvedenke.
ugotovitev obstoja lastninske pravice - priposestovanje - gradnja na tujem svetu - originarna pridobitev lastninske pravice - dogovor o gradnji - dokazno breme - dokazovanje
Dokazni postopek je pokazal, da je bila brunarica zgrajena na podlagi skupne odločitve na kmetiji živečih, torej na podlagi dogovora o skupni gradnji, ki pa izključuje uporabo določb ZTLR o originarni pridobitvi lastninske pravice na podlagi gradnje na tujem svetu.
varstvo lastninske pravice - vrnitveni zahtevek - posestnikovi ugovori - pravica do posesti - pravni naslov za posest
Sodišče je pravilno ugotovilo, da je tožnica lastnica nepremičnine parc. št. 363/9 k.o. ..., ki v naravi predstavlja večstanovanjsko stavbo na naslovu B., da toženka zaseda v izreku sodbe navedene dele te nepremičnine in da ne izkazuje nobenega pravnega naslova, ki bi ji dajal pravico do te posesti (drugi odstavek 92. člena in 93. člen SPZ). Glede na to je utemeljeno ugodilo vrnitvenemu zahtevku tožnice (prvi odstavek 92. člena SPZ)
DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL00008715
ZD člen 136, 136/2, 146, 146/1, 162, 163, 208. ZMZPP člen 10, 10/1, 20, 32. ZDen člen 78, 78/2, 80, 80/3.
zapuščinski postopek - zakonito dedovanje - mednarodni element - navezne okoliščine - uporaba domačega prava - denacionalizacijski postopek - pravnomočnost denacionalizacijske odločbe - dedna izjava o sprejemu in odstopu dednega deleža - dedna izjava, podana pred izdajo odločbe o denacionalizaciji - sklep o dedovanju - ugotovitev dedičev - vstopna pravica dediča - dedna transimisija - sposobnost biti stranka v postopku - delitev zapuščine
Zakon o dedovanju ne pozna instituta ustanovitve dedne pravice za pokojnega dediča.
Namesto dediča, ki ob zaključku zapuščinske obravnave ni več živ, vstopijo njegovi dediči.
Dediča, ki je bil ob uvedbi dedovanja živ, pred izdajo sklepa o dedovanju pa je umrl, tako ni mogoče razglasiti za dediča, ampak pride do dedne transmisije.
zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - ogrožanje življenja in zdravja - razlogi sklepa - pomanjkljivi razlogi - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje navaja, da pritožnica ni zmožna sodelovati pri manj omejujočih oblikah zdravljenja, saj da glede na psihično stanje ni sposobna razumeti svojega stanja. Ker naj bi to zdravljenje (kot ugotavlja sodišče prve stopnje) potekalo v obliki jemanja ustreznih zdravil, ni ustrezno (konkretno) pojasnjeno, zakaj to kljub njenemu trenutnemu psihičnemu stanju ne bi moglo enako uspešno potekati v manj prisilni (to je "milejši") obliki.
SPZ člen 70, 70/1, 70/2, 70/3, 70/4. ZPP člen 205.
predlog za delitev solastne stvari - civilna delitev solastnine - fizična delitev - velikost deležev na nepremičnini - prekinitev postopka
Predlagateljici utemeljeno grajata stališče prvega sodišča, da med udeleženci obstaja spor o velikosti njihovih deležev na predmetu delitve, saj nihče od udeležencev postopka ne trdi, da bi bil njegov solastniški delež drugačen od tistega, ki izhaja iz podatkov zemljiške knjige.