ZIZ člen 53, 53/2, 58, 58/4, 61, 61/2, 62, 62/2. OZ člen 779, 779/2, 779/3. ZOdv člen 11, 11/2, 16, 16/2, 18, 59, 59/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 16, 16/2.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor - konkretizirane trditve - odvetniško zastopanje - mandatna pogodba - neopravljene storitve - znižanje plačila zaradi nekvalitetno opravljenih del - višina obveznosti - negativno dejstvo - predlaganje dokazov - dokazno breme
Dolžnik je dovolj konkretizirano nasprotoval svoji obveznosti plačila odvetniških storitev upniku, ker te niso bile opravljene kvalitetno oziroma ker sploh niso bile opravljene, poleg tega pa je oporekal tudi višini izterjevane obveznosti. Ker zatrjevana ugovorna razloga predstavljata t.i. negativni dejstvi, dolžniku v zvezi z njima ni bilo treba predlagati oziroma predložiti nobenega dokaza.
odškodninska odgovornost - elementi odškodninske odgovornosti - skrbnost dobrega strokovnjaka - vzročna zveza
Kadar ni podan le eden izmed elementov civilnega delikta, sodišče ni dolžno raziskovati obstoja ostalih, ampak zahtevek zavrne. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ni dokazana protipravnost ravnanja tožene stranke v obliki opustitve ustreznih opozoril pred škodno nevarnostjo, zato ni ugotavljalo nadaljnjih elementov odškodninske odgovornosti, saj morajo biti izpolnjeni kumulativno.
Vzrok za škodni dogodek je potrebno pripisati vozniku tovornega vozila tožeče stranke, ki je ravnal v nasprotju s pravili, ki se zahtevajo za vožnjo s takšnim vozili. Njegova vožnja je bila malomarna in ni bila v skladu s standardom skrbnosti, ki se zahteva za voznika tovornega vozila, ki opravlja poklicno dejavnost in tako ni podan element vzročne zveze med opustitvijo pravilne postavitve prometnega znaka in nastalo posledico, kar pomeni, da tožena stranka ni odškodninsko odgovorna.
ZPP člen 12, 286b, 287, 287/1, 337. OZ člen 131. URS člen 26. ZFPPIPP člen 97, 102, 458. ZDPra člen 1, 3, 56.
odškodninska odgovornost države RS - odškodninska odgovornost RS za delo sodnika - protipravno ravnanje - obseg in višina škode - pravilno vročanje - pritožbene novote - zavrnitev izvedbe dokaza - načelo pomoči prava neuki stranki - dvom glede nepristranskosti sodišča - državno pravobranilstvo - zastopanje države
Ker je sodišče pravilno zavrnilo zahtevek tožnika zaradi neizkazane protipravnosti ravnanja stečajnega sodišča in zaradi nedokazanosti nastanka škode, izvedba dokazov z vpogledom v stečajni spis in poizvedbami pri poštni agenciji, vse z namenom, ali je stečajna upraviteljica obvestilo poslala tujemu upniku v tujino, ne bi pripeljala do drugačne odločitve sodišča.
DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL00008715
ZD člen 136, 136/2, 146, 146/1, 162, 163, 208. ZMZPP člen 10, 10/1, 20, 32. ZDen člen 78, 78/2, 80, 80/3.
zapuščinski postopek - zakonito dedovanje - mednarodni element - navezne okoliščine - uporaba domačega prava - denacionalizacijski postopek - pravnomočnost denacionalizacijske odločbe - dedna izjava o sprejemu in odstopu dednega deleža - dedna izjava, podana pred izdajo odločbe o denacionalizaciji - sklep o dedovanju - ugotovitev dedičev - vstopna pravica dediča - dedna transimisija - sposobnost biti stranka v postopku - delitev zapuščine
Zakon o dedovanju ne pozna instituta ustanovitve dedne pravice za pokojnega dediča.
Namesto dediča, ki ob zaključku zapuščinske obravnave ni več živ, vstopijo njegovi dediči.
Dediča, ki je bil ob uvedbi dedovanja živ, pred izdajo sklepa o dedovanju pa je umrl, tako ni mogoče razglasiti za dediča, ampak pride do dedne transmisije.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - postopek izbire - neizbran kandidat - zavod - ravnateljica - sodno varstvo
Ker do spora po prvem odstavku 36. člena ZZ, predmet katerega bi bilo vprašanje pravilne izvedbe postopka izbire ravnateljice pri toženi stranki, ni prišlo, pred sodiščem tudi ni bilo po vsebini presojano oziroma, odgovorjeno na vprašanje, pri rešitvi katerega neutemeljeno vztraja tožnica v pritožbi, in sicer ali je tožena stranka pravilno uporabila določbe ZUP glede obnove postopka imenovanja ravnatelja, ne da bi izvedla postopek razrešitve (po 59. členu ZOFVI) tožnice s položaja ravnateljice tožene stranke.
izvršba na podlagi verodostojne listine - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor nevednosti - predložitev verodostojne listine
Upnik v predlogu za izvršbo ni razkril dejanske podlage za uveljavljanje svoje terjatve po računu, dolžnik pa je po oceni pritožbenega sodišča s trditvijo, da v svojih poslovnih knjigah nima knjižene omenjene verodostojne listine (temveč druge listine), na podlagi katere upnik vlaga predlog za izvršbo, kakor tudi s trditvijo, da se bo lahko do upnikovega zahtevka opredelil šele tedaj, ko bo upnik dopolnil svoj zahtevek na način, da bo predložil verodostojno listino, ne priznava niti ne zanika obstoja temelja za nastanek terjatve (dolžnik je priznal le poslovno sodelovanje z upnikom). Trditev o tem, da dolžnik nima verodostojne listine vknjižene v svojih poslovnih knjigah je namreč potrebno razumeti kot (ne)prejem in (ne)seznanitev listin, ki so podlaga za izvršbo oziroma kot izjavo nevednosti, ki v konkretnem primeru zadosti zahtevi po obrazloženosti ugovora.
ZDZdr člen 39, 39/1, 70, 70/2. ZPP člen 243, 243/1.
zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - demenca - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - čas zdravljenja - izvedensko mnenje
Potreben čas zdravljenja predstavlja dejansko okoliščino, za ugotovitev katere je potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga, zato je za ugotovitev tega dejstva sodišče izvedlo dokaz z izvedenko. Zgolj z laično oziroma pavšalno kritiko pritožnik ne more omajati navedenega dejanskega zaključka sodišča, ki temelji na izvidu in strokovnem mnenju izvedenke.
Načelo ekonomičnosti zahteva, da se, kadar je to mogoče, "izkoristi" že zbrano procesno gradivo in omogoči dokončna ureditev spora.
Tožeča stranka v pritožbi pravilno opozarja, da sta kljub spremembi tožbe pravna in dejanska podlaga zahtevka ostali isti. Tako bi bilo veliko bolj neekonomično, če bi morala tožeča stranka vložiti novo tožbo, povezano z novimi visokimi stroški, sodišče pa bi bilo obremenjeno z reševanjem zadeve popolnoma od začetka, čeprav sta v sedaj obravnavanem sporu pravdni stranki že podali obširne navedbe in predložili oziroma predlagali izvedbo številnih dokazov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL00008782
ZPP člen 274, 274/1. ZD člen 10, 10/2.
prekoračitev tožbenega zahtevka - ugotovitev obstoja dedne pravice - ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti - obstoj zunajzakonske skupnosti - obstoj izvenzakonske skupnosti kot predhodno vprašanje - pravni interes za ugotovitveno tožbo - napotitveni sklep zapuščinskega sodišča
Sodišče je pravilno o obstoju izvenzakonske skupnosti odločalo le kot o predhodnem vprašanju. Od tega je namreč odvisna dedna pravica toženke po zapustniku v skladu z drugim odstavkom 10. člena ZD.
prodajna pogodba - ugovor nepravilne izpolnitve - ustreznost dobavljenega blaga - razpravno načelo - garancijski list - ustrezna dokumentacija
V pravdnem postopku velja pravilo, da mora vsaka stranka navesti vsa dejstva, na katera opira svoje zahtevke in predlagati dokaze, s katerimi ta dejstva dokazuje, ki mu tožena stranka ni zadostila, ker ni podala nobene trditve o tem, za katero dobavljeno blago ji tožeča stranka ni izročila garancijskih listov, za katerega ne atestov in za konkretno katero blago ji ni izročila tehnične dokumentacije. Da pa bi morala tožeča stranka za vse blago po zakonu izročiti toženi stranki listine, ki jih zahteva, ne drži. Zaradi nesklepčnosti obrambnih trditev tožene stranke proti plačilu kupljenega blaga, sodišče prve stopnje ni imelo nobene podlage za presojo, da tožeča stranka toženi stranki ni dostavila ustrezne dokumentacije, ki bi jo bila dolžna po zakonu izročiti toženi stranki ob izročitvi blaga, katerega plačilo je predmet tega spora.
plača - nadomestilo plače - funkcionar - prenehanje funkcije - župan - lokalna skupnost - občinski svet
Sodišče prve stopnje je izhajalo iz napačne materialnopravne podlage, da je o obstoju tožnikove pravice do nadomestila plače že pravnomočno odločeno s strani mandatno-volilne komisije. Sodišče prve stopnje je spregledalo, da se Upravno sodišče RS in Vrhovno sodišče RS v upravnem sporu doslej sploh ni ukvarjalo z vprašanjem, ali je odločba mandatno-volilne komisije po svoji vsebini zakonita oziroma ali je tožnik do vtoževanega nadomestila glede na določila ZFDO upravičen. Nobeno od navedenih sodišč o tem vprašanju ni izdalo odločitve. Iz sklepa Vrhovnega sodišča RS I Up 21/2017 z dne 5. 4. 2017 izhaja le, da (aktualni) župan glede na določila ZLS ne more začeti sodnega postopka zaradi nezakonitosti vseh posameznih odločitev občinskega sveta oziroma njenih komisij in odborov kot delovnih teles, ampak se njegovo pooblastilo nanaša na odločitve v lokalnih zadevah javnega pomena, kamor pa odločanje o pravici do nadomestila plače po prenehanju funkcije župana ne sodi. To pa ne pomeni, da župan kot varuh zakonitosti v lokalni skupnosti ne more preprečiti izvršitve nezakonite odločitve občinskega sveta in njegovih delovnih teles, le aktivne legitimacije za kaj takega nima. To lahko stori v postopku pred sodiščem, ko kot zakoniti zastopnik občine "opravičuje" svoje ravnanje, da noče izvršiti oziroma da ni podlage za izvršitev odločbe mandatno‑volilne komisije.
Za veljavnost pooblastila ni potrebno sodelovanje pooblaščenca.
S pooblastilom odvetniški družbi so bili za zastopanje toženke pooblaščeni vsi njeni družbeniki, tudi tisti, ki so v družbo vstopili naknadno.
Kršitev dolžnosti pomoči prava nevešči stranki pomeni relativno bistveno kršitev postopka. To pomeni, da nanjo pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, ampak samo na zahtevo stranke (drugi odstavek 350. člena ZPP). Ta mora biti zato obrazložena. Pritožnik mora poleg trditve, da je bila ta določba kršena, pojasniti tudi to, glede česa in zakaj je kršitev vplivala na pravilnost odločitve, ki je bila sprejeta.
Tožbeni zahtevek tožnika je bil zavrnjen zaradi pomanjkljive trditvene podlage glede domnevno nastale škode. Tožnik ni navedel stanja dolga v trenutku uvedbe stečajnega postopka, ni navedel višine kupnine, ki je bila dosežena s prodajo nepremičnin in za katere nepremičnine, manjkajo tudi trditve o tem, do kakšne razlike med doseženo prodajno ceno in z njegove strani zatrjevano pravo vrednostjo je s tem prišlo in do kakšnega poplačila je bila upravičena toženka oziroma do kakšnega bi bila upravičena v primeru prodaje po višji ceni in za koliko bi se v tem primeru tožnikova obveznost do toženke zmanjšala. Tudi ni navedel, da je v posledici prodaje za nižjo vrednost toženki že karkoli plačal in bil zato oškodovan. Trditve, da mu je škoda nastala in v kakšni višini, zato v dokaznem postopku ni bilo niti mogoče preizkušati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00008688
ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3. ZPP člen 105, 180. SPZ člen 39, 43. ZIZ člen 168, 168/5.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - originaren način pridobitve lastninske pravice - ugotovitveni tožbeni zahtevek - podlaga za vpis v zemljiško knjigo - listina, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo - pravnomočna sodna odločba o ugotovitvi obstoja lastninske pravice - ugotovitveni izrek - nesklepčnost tožbenega zahtevka - odpravljiva nesklepčnost tožbe - trditveno in dokazno breme
Tožba ni sklepčna. Tožnik bi moral tožiti na ugotovitev lastninske pravice, saj se vknjižba zatrjevane pravice, ki naj bi jo s priposestvovanjem pridobil na originaren način, dovoli na podlagi sodne odločbe, s katero sodišče ugotovi obstoj, spremembo oziroma prenehanje te pravice.
sklep o končni razdelitvi - pridobitev procesne legitimacije upnika - končna razdelitev - ugovor proti načrtu razdelitve - nedovoljena pritožba
Pritožnik trdi, da je terjatev nanj prešla šele 13. 10. 2017, kar je po poteku roka za ugovor proti načrtu končne razdelitve. Zato pravočasnega ugovora ni mogel vložiti. Pri tem pa pritožnik spregleda, da bi takšen ugovor nedvomno lahko vložil prejšnji imetnik terjatve, družba A.
Upnik, ki ugovora proti načrtu končne razdelitve ni vložil, sklepa o končni razdelitvi ne more izpodbijati iz razlogov, ki bi jih lahko navajal že v ugovoru zoper končni načrt končne razdelitve.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor - zanikanje obstoja terjatve - pravno relevantno dejstvo - negativno dejstvo - predlaganje dokazov - neresničnost trditev - dokazno breme
Ker za negativno dejstvo že po sami naravi stvari ni mogoče predložiti dokaza in upoštevaje pravilo, da je dokazno breme za obstoj obligacijskega razmerja med strankama na upniku, dolžniku ob zanikanju izterjevane obveznosti ni bilo treba predlagati oziroma predložiti nobenega dokaza.
ZZZDR člen 12, 12/1, 51, 51/1, 51/2. ZPP člen 8, 163, 163/4, 325, 325/1, 326, 326/4, 327. ZOdv člen 17, 17/5, 20. ZBPP člen 26, 30, 30/6, 46, 46/1, 46/3.
obstoj življenjske skupnosti - obstoj izvenzakonske skupnosti - obstoj izvenzakonske skupnosti po razvezi zakonske zveze - skupno bivanje izvenzakonskih partnerjev - nevzdržne razmere za skupno bivanje - ekonomska skupnost - medsebojna čustvena navezanost partnerjev - intimni odnosi - razpad zunajzakonske skupnosti - skupno premoženje - posebno premoženje - delež na skupnem premoženju - razdelitev skupnega premoženja - dokazna ocena
Med tožnico in tožencem ni bilo notranje, čustvene povezanosti, ne spoštovanja, naklonjenosti, medsebojnega zaupanja in pogovora, niti nista imela intimnih odnosov oz. skupne postelje. Njuno fizično sobivanje je bilo (lahko) sicer navzven zaznavno dejstvo (notornost), a brez kvalitete partnerskega odnosa v smislu zunajzakonske skupnosti. Ni bilo stalnosti, predvidljivosti in kontinuiranosti. Skupno bivanje je bilo nevzdržno in posledica dejstva, da tožnica (s sinom) ni imela kam iti. Z njune strani ni bilo zavestne, voljne, intimne partnerske odločitve za kontinuiran obstoj zakonski zvezi vsebinsko primerljive življenjske skupnosti.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00009074
OZ člen 631. ZJN-2 člen 4, 4/6. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju (2007) člen 5.
Ne Zakon o javnem naročanju v verziji, ki je vključevala novelo ZJN-2A in ki je veljal v času objave javnega razpisa ter sklenitve zadevne pogodbe o oddaji javnega naročila, ne na njegovi podlagi sprejeta Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju, nista uvedla neposrednih obveznih plačil podizvajalcem mimo pogojev iz 631. člena OZ, ki sicer pomeni izjemo od pravila, da pogodba ustvarja pravice in obveznosti le za pogodbeni stranki.
Trditveno in dokazno breme glede vseh pogojev je na tožeči stranki kot podizvajalki. Ti pogoji v obravnavanem primeru niso kumulativno izpolnjeni, saj tožena stranka v času, ko je tožeča stranka od nje zahtevala plačilo zadevnih del, glavnemu izvajalcu ni več dolgovala ničesar.
Tožeča stranka sicer zatrjuje, da je tožena stranka za neplačila glavnega izvajalca vedela že pred zadnjim plačilom, saj naj bi se na tedenskih sestankih, na katerih je bil prisoten tudi predstavnik tožene stranke, podizvajalci pritoževali zaradi neplačil glavnega izvajalca, vendar pa navedeno po presoji pritožbenega sodišča nikakor ne more predstavljati konkretnega zahtevka tožeče stranke na podlagi 631. člena OZ.
Glede na to, da sta tožena stranka in glavni izvajalec v pogodbo o oddaji javnega naročila z dne 17.11.2009 vključili uporabo pravil o javnem naročanju ter pravil OZ, tudi zadevna pogodba ne more določati neposrednih obveznih plačil podizvajalcu mimo pogojev iz 631. člena OZ.
Zahtevek po 631. členu OZ ima pravno naravo zakonite cesije.
varstvo lastninske pravice - vrnitveni zahtevek - posestnikovi ugovori - pravica do posesti - pravni naslov za posest
Sodišče je pravilno ugotovilo, da je tožnica lastnica nepremičnine parc. št. 363/9 k.o. ..., ki v naravi predstavlja večstanovanjsko stavbo na naslovu B., da toženka zaseda v izreku sodbe navedene dele te nepremičnine in da ne izkazuje nobenega pravnega naslova, ki bi ji dajal pravico do te posesti (drugi odstavek 92. člena in 93. člen SPZ). Glede na to je utemeljeno ugodilo vrnitvenemu zahtevku tožnice (prvi odstavek 92. člena SPZ)