Subjektivno dojemanje tožene stranke glede vsebine sodne poravnave pri njeni razlagi ni pomembno, zato pritožnica ne more doseči uporabe razlagalnega pravila iz drugega odstavka 82. člena OZ niti s sklicevanjem na to, da se je tudi njen zastopnik kot pravni strokovnjak ob sklepanju poravnave nedvomno zavedal, da je treba s poravnavo popolnoma urediti razmerja med strankama.
Res je, da tožeča stranka kljub poskusom ni uspela odpraviti napake v zvezi z izdelovanjem varnostnih kopij. A pritožnica spregleda to, kar je ugotovilo prvostopenjsko sodišče, sledeč izvedenčevemu mnenju - da je šlo v tem delu le za enega od manjših segmentov pogodbenih obveznosti tožeče stranke, s tem pa za napako v neznatnem delu obveznosti, ki naročnikovega odstopa od pogodbe ne upravičuje (niti ob naknadnem roku).
Naročnik lahko odstopi od pogodbe o delu zaradi napak izpolnitve, ne da bi prej (neuspešno) zahteval odpravo napak, le v situacijah iz 638. člena OZ. Napake v običajnih lastnostih (lastnosti, ki bi jih glede na specificirano naročilo in poslovne potrebe tožene stranke moral imeti izdelek tožeče stranke po pravilih stroke, pa niso nič drugega kot običajne lastnosti izdelka), pa v ta okvir ne sodijo.
Ker tožena stranka ni dokazala, da bi bili razlogi za njen odstop od Pogodbe na strani tožeče stranke, je sodišče prve stopnje njen odstop od Pogodbe pravilno pravno kvalificiralo kot odstop po volji naročnika.
Trditveno in dokazno breme glede omejitve podjemnikove pravice do polnega plačila je prvenstveno na naročniku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00011077
ZDR-1 člen 179.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - pravica do izjave - načelo kontradiktornosti - zavrnitev dokaznega predloga - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje je na zadnjem naroku za glavno obravnavo sklenilo, da se dokazni predlog tožnika po zaslišanju dodatnih prič (ki bi vedele izpovedati o delovanju prezračevalnega sistema pri toženi stranki) zavrne, medtem ko o preostalih neizvedenih dokaznih predlogih sploh ni odločilo. V 3. točki izpodbijane sodbe je nato navedlo, katere dokaze je izvedlo ter pojasnilo, da je glede na ugotovljeno dejansko stanje in odsotnost vzročne zveze med škodo in ravnanjem tožene stranke kot temelja njene odškodninske odgovornosti izvedbo ostalih dokazov zavrnilo kot nepotrebno. Sodišče prve stopnje je s takšno pavšalno zavrnitvijo dokaznih predlogov kršilo tožnikovo pravico do izjave, saj nepopolna oziroma pavšalna obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov stranki ne omogoča polnega, vsebinskega dialoga pred sodiščem prve stopnje in zato ogroža tudi pravico do pritožbe oziroma pravico stranke, da se v postopku izjavi.
ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 105a, 105a/3, 158, 158/1.
neplačilo sodne takse - nadaljevanje postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - stroški izvršilnega postopka kot pravdni stroški - domneva umika tožbe
Po izrecni določbi drugega odstavka 62. člena ZIZ se predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, obravnava kot tožba v pravdnem postopku. S pravnomočnostjo sklepa VL 26224/2017 z dne 26. 4. 2017 se je torej izvršilni postopek transformiral v pravdnega, predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine pa na podlagi citiranega določila ZIZ v tožbo. Tako so tudi stroški, nastali v izvršilnem postopku, postali del pravdnih stroškov.
ZDR-1 člen 89, 89/2, 118, 118/1.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zaposlovanje novih delavcev - pogodba o zaposlitvi za določen čas - sodna razveza
Tožnica je bila z odpovedano pogodbo zaposlena na delovnem mestu posluževalca stroja za mehansko obdelavo ulitkov. Na isto delovno mesto je toženka, še preden je tožnici vročila izpodbijano odpoved ter nato tudi v času odpovednega roka, zaposlovala in sklepala pogodbe o zaposlitvi za določen čas (iz razloga začasno povečanega obsega dela) z drugimi delavkami. To pa pomeni obstoj okoliščine, da pri podaji odpovedi tožnici ni obstajal utemeljen odpovedni razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je izpodbijana odpoved nezakonita kljub siceršnjem obstoju poslovnega razloga.
OZ člen 190, 283. ZZZDR člen 56, 56/2. ZPP člen 196, 286.
neupravičena obogatitev - skupno premoženje zakoncev - dolgovi v zvezi s skupnim premoženjem - solidarni dolžnik - enotno in nujno sosporništvo - solidarna odgovornost zakonca - ugovor pasivne legitimacije - stroški življenjskih potreb otroka - nesklepčen pobotni ugovor - nadomestna izpolnitev - realni kontrakt - državna štipendija
Mati je s sinovega računa dvignila denarni znesek, z namenom prikritja denarnega premoženja pri pridobivanju državne štipendije. V nadaljevanju je bil ta znesek porabljen za nakup čolna, ki spada v skupno premoženje nje in njenega bivšega moža. Vtoževani znesek tako predstavlja dolg v zvezi s skupnim premoženjem, za povrnitev katerega toženka in njen bivši mož odgovarjata solidarno.
zaslišanje stranke - zaslišanje priče - trditveno breme - relevanten dokaz
Sodišče prve stopnje je izvedbo obeh dokazov z zaslišanjem zakonitega zastopnika in priče S. zavrnilo, saj je tožeča stranka dokazala, da je storitev res opravila. Po pravilih o trditvenem in dokaznem bremenu je bilo sedaj na toženi stranki, da zatrjuje in dokaže, da dokazi tožeče stranke ne izkazujejo tega in predloži dokaze, ki bi njene trditve potrdili.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00009651
ZIZ člen 52, 52/1, 64, 64/1, 64/5, 81, 81/3, 87, 87/1, 87/2, 99, 99/2. SPZ člen 128, 128/1, 130, 136, 137/1, 137/2, 170, 171, 171/1, 171/2, 171/3, 171/4, 172, 174, 174/2. Uredba o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin (2004) člen 11, 11/1, 11/4.
ugovor tretjega - neposestna zastavna pravica na premičninah - pravica, ki preprečuje izvršbo - identifikacija premičnin - stroj - nastanek zastavne pravice - rubež premičnin - vpis zastavne pravice - sprememba lokacije - prenehanje zastavne pravice - prednostna poplačilna pravica - vrstni red poplačila - faza izvršilnega postopka - zahteva za odpravo nepravilnosti pri opravi izvršbe - pravni interes
(Neposestna) zastavna pravica na premičnini ne predstavlja pravice, ki bi preprečevala izvršbo, in to ne glede na čas nastanka te pravice.
Obstoj neposestne zastavne pravice na premičnini že po sami naravi stvari ne more biti odvisen od lokacije, na kateri se premičnina nahaja.
Ali je bila zarubljena premičnina, na kateri ima zastavni upnik prednostno poplačilno pravico, in kje se v tem postopku zarubljena premičnina sedaj dejansko nahaja, bo postalo pravno pomembno šele v primeru dejanske prodaje zarubljene premičnine oziroma ob razdelitvi kupnine od prodane premičnine.
ZFPPIPP člen 122, 122/1, 122/1-2, 122/1-2(2), 400, 400/2, 405, 405/2, 405/2-2, 406, 406/1-1, 406/3. ZIZ člen 19, 19/4, 42, 42/2.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - neutemeljeno izdano potrdilo o izvršljivosti - pravilna vročitev - ugovor proti odpustu obveznosti - osebna vročitev - vročanje ugovora - odločitev o ugovoru - možnost seznanitve - pravica do dostopa do sodišča - ustavno skladna razlaga
Za postopek razveljavitve neutemeljenega potrdila o pravnomočnosti se uporablja drugi odstavek 42. člena ZIZ, ki se nanaša na razveljavitev neutemeljenega potrdila o izvršljivosti. Pravnomočnost je namreč nujni pogoj izvršljivosti sodnih odločb, kadar ni posebej določena nesuspenzivnost rednega pravnega sredstva. Glede na navedeno mora sodišče pri odločanju o predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti presoditi, ali je bila sodna odločba strankam pravilno vročena in ali je postala pravnomočna. V kolikor ti pogoji niso izpolnjeni mora neutemeljeno izdano potrdilo o pravnomočnosti razveljaviti.
Stečajnemu dolžniku je treba sklep o ugovoru proti odpustu obveznosti, iz 1. točke prvega odstavka 406. člena ZFPPIPP, osebno vročiti.
Ustavno skladna je taka razlaga določbe iz 2. alineje 2. točke prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP, po kateri se o predlogu za začetek postopka odpusta obveznosti ne odloča zgolj s sklepom iz drugega odstavka 400. člena ZFPPIPP, temveč tudi s sklepom iz 1. točke prvega odstavka 406. člena ZFPPIPP, s katerim sodišče, ob odločanju o ugovoru zoper odpust obveznosti, postopek odpusta obveznosti ustavi in predlog za odpust obveznosti zavrne. Na podlagi navedenega je torej treba stečajnemu dolžniku vročiti sklep o ugovoru zoper odpust obveznosti, s katerim se ustavi postopek odpusta obveznosti in zavrne predlog za odpust obveznosti.
Pomembno je zgolj, da je bilo posojilo dano tožencu kot posojilojemalcu, zato ga je slednji tudi dolžan povrniti. Dejstvo, da je s izposojenim denarjem v resnici razpolagal toženčev sin, tako ne vpliva na obstoj toženčeve obveznosti iz posojilnega razmerja.
Tožnici gredo zakonske zamudne obresti, kot posledica zamude s plačilom, zato ni treba, da se o tem stranke dogovorijo.
prisilna hospitalizacija - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - ogrožanje življenja in zdravja
Sodišče prve stopnje je ugotovilo vse elemente, ki so potrebni za sklepanje, da se pritožnico zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične klinike. Ti pogoji so konkretizirani, izkazani pa tudi s pritožničinim zaslišanjem in izvedeniškim mnenjem izvedenke psihiatrinje.
ZPP člen 212. ZDavP-2 člen 145, 154/2, 145/2-2. ZIZ člen 17, 17/1.
seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - preizkus obračuna obresti - nesubstanciran dokazni predlog - izvedenec finančne stroke - informativen dokaz
Dolžnik je predlagal izvedenca finančne stroke z namenom dokazovanja, da obresti ni mogoče preizkusiti. Ker so bili na voljo dolžniku vsi podatki za preizkus pravilnosti obračuna obresti, tak dokazni predlog ni ustrezno substanciran. Dolžnik bi moral navesti, v čem konkretno je obračun napačen, kar bi šele lahko dokazoval z izvedencem. T. i. informativni dokaz ni dopusten, razen v zvezi z dejstvi, ki so zunaj sposobnosti zaznave strank, kar tukaj ni primer.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - postopek izbire - neizbran kandidat - zavod - ravnateljica - sodno varstvo
Ker do spora po prvem odstavku 36. člena ZZ, predmet katerega bi bilo vprašanje pravilne izvedbe postopka izbire ravnateljice pri toženi stranki, ni prišlo, pred sodiščem tudi ni bilo po vsebini presojano oziroma, odgovorjeno na vprašanje, pri rešitvi katerega neutemeljeno vztraja tožnica v pritožbi, in sicer ali je tožena stranka pravilno uporabila določbe ZUP glede obnove postopka imenovanja ravnatelja, ne da bi izvedla postopek razrešitve (po 59. členu ZOFVI) tožnice s položaja ravnateljice tožene stranke.
nastanek taksne obveznosti - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - sodna taksa za podredni tožbeni zahtevek - drugačna dejanska in pravna podlaga
Ker je tožnica, ki je zamenjala vrstni red primarnega in podrednega zahtevka, slednjega uveljavljala na drugi dejanski in pravni podlagi, je bilo treba posebej odmeriti sodno takso tudi za ta zahtevek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - ZADRUGE
VSL00009316
ZZad člen 67, 67/1. OZ člen 218. ZPP člen 324, 324/3.
premoženje bivših kreditnih zadrug - denacionalizacijski postopek - odškodnina v obliki obveznic - plačilo zapadlih kuponov - upravna odločba - pravni temelj - pravica iz vrednostnega papirja - prenos vrednostnega papirja - procesno pobotanje
V skladu s 67. členom ZZad in na podlagi odločbe Upravne enote z dne 7. 3. 2006 sta bili v postopku denacionalizacije banka D. d. d. (kot pravna naslednica Slovenske zadružne kmetijske banke) in Kapitalska zadruga z. b. o. (kot pravna naslednica Zveze hranilno kreditnih služb Slovenije), vsaka do 1/2, upravičenki do odškodnine v obliki obveznic, med drugim tudi za objekt, sedaj stoječ na parceli št. ... Tako je utemeljena pritožbena navedba, da je bila na podlagi prvega odstavka 67. člena ZZad in na podlagi navedene upravne odločbe upravičenka iz denacionalizacije tožena stranka, in ne tožeča stranka. Okrožno sodišče v Ljubljani je tako v zadevi VIII Pg 1013/2011 z dne 8. 11. 2011 toženi stranki naložilo izročitev obveznic ter zapadli del glavnice skupaj z že zapadlimi obrestmi na podlagi Pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerij po pripojitvi, sklenjeni med tožečo in toženo stranko, v zvezi s sklepi 7. občnega zbora Zveze HKS z dne 24. 3. 1998. Na tej podlagi je torej sklenilo, da je dolžna tožena stranka premoženje v obsegu, kot izhaja iz izreka odločbe v zadevi VIII Pg 1013/2011 z dne 8. 11. 2011, prenesti na tisto območno enoto, kjer se premoženje nahaja. Utemeljene so zato tudi pritožbene navedbe, da je bilo v zadevi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, VIII Pg 1013/2011, razsojeno, da se premoženje na tožečo stranko prenese na pogodbeni podlagi, ne pa na podlagi določb o neopravičeni pridobitvi. Tožena stranka torej obveznic, kot odškodnine za podržavljeno premoženje, ni prejela neopravičeno ali brez pravnega temelja.
Uveljavljanje pravice iz vrednostnega papirja je vezano na predložitev papirja, zato prenos vrednostnega papirja zajema tako spremembo upravičenosti do papirja, kot tudi spremembo v osebi upravičenca do pravice iz papirja.
Procesno pobotanje je poseben način uveljavljanja nasprotnega zahtevka zgolj v obrambne namene, zato sodišče odloča o v pobot uveljavljeni terjatvi samo v primeru, če prej ugotovi obstoj tožnikove terjatve.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00009074
OZ člen 631. ZJN-2 člen 4, 4/6. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju (2007) člen 5.
Ne Zakon o javnem naročanju v verziji, ki je vključevala novelo ZJN-2A in ki je veljal v času objave javnega razpisa ter sklenitve zadevne pogodbe o oddaji javnega naročila, ne na njegovi podlagi sprejeta Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju, nista uvedla neposrednih obveznih plačil podizvajalcem mimo pogojev iz 631. člena OZ, ki sicer pomeni izjemo od pravila, da pogodba ustvarja pravice in obveznosti le za pogodbeni stranki.
Trditveno in dokazno breme glede vseh pogojev je na tožeči stranki kot podizvajalki. Ti pogoji v obravnavanem primeru niso kumulativno izpolnjeni, saj tožena stranka v času, ko je tožeča stranka od nje zahtevala plačilo zadevnih del, glavnemu izvajalcu ni več dolgovala ničesar.
Tožeča stranka sicer zatrjuje, da je tožena stranka za neplačila glavnega izvajalca vedela že pred zadnjim plačilom, saj naj bi se na tedenskih sestankih, na katerih je bil prisoten tudi predstavnik tožene stranke, podizvajalci pritoževali zaradi neplačil glavnega izvajalca, vendar pa navedeno po presoji pritožbenega sodišča nikakor ne more predstavljati konkretnega zahtevka tožeče stranke na podlagi 631. člena OZ.
Glede na to, da sta tožena stranka in glavni izvajalec v pogodbo o oddaji javnega naročila z dne 17.11.2009 vključili uporabo pravil o javnem naročanju ter pravil OZ, tudi zadevna pogodba ne more določati neposrednih obveznih plačil podizvajalcu mimo pogojev iz 631. člena OZ.
Zahtevek po 631. členu OZ ima pravno naravo zakonite cesije.
sklep o končni razdelitvi - pridobitev procesne legitimacije upnika - končna razdelitev - ugovor proti načrtu razdelitve - nedovoljena pritožba
Pritožnik trdi, da je terjatev nanj prešla šele 13. 10. 2017, kar je po poteku roka za ugovor proti načrtu končne razdelitve. Zato pravočasnega ugovora ni mogel vložiti. Pri tem pa pritožnik spregleda, da bi takšen ugovor nedvomno lahko vložil prejšnji imetnik terjatve, družba A.
Upnik, ki ugovora proti načrtu končne razdelitve ni vložil, sklepa o končni razdelitvi ne more izpodbijati iz razlogov, ki bi jih lahko navajal že v ugovoru zoper končni načrt končne razdelitve.
ZPP člen 12, 286b, 287, 287/1, 337. OZ člen 131. URS člen 26. ZFPPIPP člen 97, 102, 458. ZDPra člen 1, 3, 56.
odškodninska odgovornost države RS - odškodninska odgovornost RS za delo sodnika - protipravno ravnanje - obseg in višina škode - pravilno vročanje - pritožbene novote - zavrnitev izvedbe dokaza - načelo pomoči prava neuki stranki - dvom glede nepristranskosti sodišča - državno pravobranilstvo - zastopanje države
Ker je sodišče pravilno zavrnilo zahtevek tožnika zaradi neizkazane protipravnosti ravnanja stečajnega sodišča in zaradi nedokazanosti nastanka škode, izvedba dokazov z vpogledom v stečajni spis in poizvedbami pri poštni agenciji, vse z namenom, ali je stečajna upraviteljica obvestilo poslala tujemu upniku v tujino, ne bi pripeljala do drugačne odločitve sodišča.
varstvo lastninske pravice - vrnitveni zahtevek - posestnikovi ugovori - pravica do posesti - pravni naslov za posest
Sodišče je pravilno ugotovilo, da je tožnica lastnica nepremičnine parc. št. 363/9 k.o. ..., ki v naravi predstavlja večstanovanjsko stavbo na naslovu B., da toženka zaseda v izreku sodbe navedene dele te nepremičnine in da ne izkazuje nobenega pravnega naslova, ki bi ji dajal pravico do te posesti (drugi odstavek 92. člena in 93. člen SPZ). Glede na to je utemeljeno ugodilo vrnitvenemu zahtevku tožnice (prvi odstavek 92. člena SPZ)
Ker prisilna prodaja nepremičnine, v kateri dolžnica živi s hčerko, nedvomno predstavlja hud poseg v položaj dolžnice, je pri zastavljenem vprašanju sorazmernosti potrebno tehtati med položajem upnika in njegovo pravico do poplačila ter položajem dolžnice in posegom v njene pravice. V konkretnem primeru je pri tem tehtanju bistveno, da je dolžnica v notarskem zapisu soglašala, da se terjatev upnika zavaruje z vknjižbo hipoteke na predmetni nepremičnini, kot je tudi soglašala z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa. Dolžnica je že ob sklenitvi notarskega zapisa prostovoljno pristala, da se zapadla in neplačana terjatev poplača iz predmetne nepremičnine in dopustila prodajo nepremičnine. Na te posledice je dolžnica prostovoljno pristala in z njimi lahko računala.