sklep o izvršbi na podlagi menice - predhodna odredba - pogoji za izdajo - nevarnost za uveljavitev terjatve - domnevana nevarnost
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje dne 6.9.2008 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – menice. Sklep o izvršbi je bil na ugovor dolžnika razveljavljen v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba in določen izvršitelj in je bilo odločeno, da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku. Takšne odločbe ne moremo šteti za odločbo v smislu 1. odst. 257. člena ZIZ, kakor tudi ne za odločbo v smislu 1. točke 1. odst. 258. člena ZIZ. Ni odločbe domačega sodišča ali drugega organa skladno s 1. odst. 257. člena ZIZ.
Glede na to, da je izpodbijana vmesna sodba v razmerju do tretjetožene stranke že pravnomočna, bo lahko prišlo do situacije, ko bo tretjetožena stranka, ki po temelju odgovarja 100 %, kot zavarovatelj odgovornosti drugotožene stranke morala tožnici plačati več kot druga toženka.
Ne obstajajo dokazi, ki bi bili sami po sebi bolj ali manj verodostojni ali "močnejši" in "manj močni dokazi". V pravdnem postopku velja načelo proste presoje dokazov: katera dejstva se štejejo za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka.
ZOR člen 154, 172. ZDRS člen 40, 40/3. URS člen 26. ZPP člen 154, 155. ZUP člen 250, 257. ZBPP člen 9.
odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje državnega organa
Predpostavke civilnega delikta so: protipravnost (škoda izvira iz nedopustnega dejanja), nastanek škode, obstoj vzročne zveze med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem in obstoj odgovornosti na strani povzročitelja škode. Tožnik je tisti, ki mora zatrjevati in dokazati obstoj prvih treh prej navedenih predpostavk. Ker morajo biti za obstoj odškodninske odgovornosti navedeni elementi podani kumulativno, sodišču ni treba presojati preostalih elementov odškodninske odgovornosti, če katerikoli od njih ni podan.
spor o pristojnosti - prehodne in končne določbe zpp-d
Iz prehodnih in končnih določb ZPP-D je razvidno, da se določba 2. člena ZPP-D začne uporabljati 1. 1. 2010 (132. člen ZPP-D), do takrat pa se uporabljajo dosedanje določbe 30. in 32. člena Zakona o pravdnem postopku.
pravica do popravka ali odgovora - pravica do popravka objavljenega obvestila - odgovornost urednika - več odgovornih urednikov - pasivna legitimacija
V primeru, ko ima medij več odgovornih urednikov, vsak od odgovornih urednikov odgovarja za objave informacij v tistem programskem sklopu, za katerega je odgovoren.
pridržanje oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah
Ker je po oceni izvedenca medicinske stroke potrebno vsaj enomesečno pridržanje, saj bi v nasprotnem primeru pritožnik lahko povzročil škodo sebi in svojemu premoženju, pri čemer trpi za sladkorno boleznijo, ki je ne obvladuje, ima pa tudi veličavne blodnje ter obstaja nevarnost glede razpolaganja z njegovim premoženjem, je pridržanje na zdravljenju v zaprtem oddelku psihiatrične bolnice za čas enega meseca utemeljeno.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM0020820
KZ člen 196, 196/1, 197, 197/1. KZ-1 člen 86, 86/4. ZIKS-1 člen 13. ZKP člen 25, 377, 377/4, 378, 378/1, 402, 402/3, 403, 403/1.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami – prošnja za izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist – skrb za družinske člane
Okoliščina, da je obsojenec dolžan skrbeti za družinske člane, sama po sebi ne more biti razlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist, saj bi obstoj te okoliščine pomenil, da storilcem kaznivih dejanj, ki imajo obveznost, da preživljajo družinske člane, ne glede na število izrečenih sodb in druge okoliščine, zaporne kazni sploh ne bi bilo smiselno izreči, in zanje zagrožena kazen ne bi bila pomembna, ker ne bi bila izvršljiva.
ZDR člen 184, 184/1. ZVZD člen 9. OZ člen 149, 150, 171, 171/1.
odškodnina – nesreča pri delu – delo na višini – objektivna odgovornost – sredstva in material za varno delo – soprispevek oškodovanca
Toženec je kot delodajalec dolžan zagotoviti sredstva in material za varno delo, v nasprotnem primeru pa bi moral tožnik od njega zahtevati, da nevarnost odstrani oziroma bi imel pravico odkloniti opravljanje dela. Ker tega ni storil, ampak je delo na višini opravljal v nasprotju s skrbnostjo, ki se pričakuje od delavca z opravljenim preizkusom znanja iz varstva pri delu, in v nasprotju z razsodnostjo, ki se pričakuje od vsakega povprečnega človeka, znaša njegov soprispevek k škodi, ki jo je ob opravljanju dela utrpel, 30 %.
Pritožba zagovornika ima prav, da razlogi, ki jih je v sodbi glede očitka ponujanja naprodaj navedlo sodišče prve stopnje, niso pravilni, in da je, ker tega očitka iz opisa kaznivega dejanja v obsodilni sodbi ni izpustilo, prekoračilo obtožbo. Ponujati naprodaj substanco, ki je razglašena za mamilo, je samostojno izvršitveno ravnanje kaznivega dejanja po 196. členu KZ in ga ni mogoče razlagati v smislu sklepanja posla, torej kot del neupravičene prodaje. Navedba v izpodbijani sodbi, da je obdolženec neupravičeno prodajal in ponujal naprodaj heroin, pomeni hujši očitek kot samo očitek prodaje, saj dodaja posebej aktivno delovanje obdolženca do odjemalcev mamil, ne glede na to, da v nadaljnjem opisu kaznivega dejanja to ni konkretizirano.
V primeru, ko obdolženec zanika storitev kaznivega dejanja, priča oziroma oškodovanec, ki je v predkazenskem postopku navedel bistvene okoliščine, pa jih v preiskavi ali na glavni obravnavi zanika, morajo biti navedbe v kazenski ovadbi preverljive z drugimi dokazi, ki jih izvede sodišče na glavni obravnavi.
V primeru, ko se začne in teče postopek izvršbe po uradni dolžnosti, gre za enostranski izvršilni postopek in v njem ne nastopa upnik v izvršilnem procesnem smislu. Ker torej v obravnavanem primeru upnika v tem pomenu besede ni, niti ni stranke postopka v prej navedenem pomenu iz 4. tč. 16. čl. ZIZ. Glede na to ni prišlo do kršitve določb postopka iz 2. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ, ki jo zatrjuje pritožnik.
Ker z očitano kršitvijo obveznosti iz delovnega razmerja (tožnica je pred podpisom delodajalca izpolnila kreditno polo z neresničnimi podatki) niso bili izpolnjeni niti znaki kaznivega dejanja ponarejanja listin (saj je sporno listino podpisala oseba, ki je navedena kot izdajatelj) niti znaki kaznivega dejanja posebni primeri ponarejanja listin (saj so bili vsi podatki v listino vnešeni pred podpisom), tožnici ni mogoče očitati hujše disciplinske kršitve, za katero se izreče disciplinski ukrep odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
sklep o domiku - varščina - oprostitev plačila varščine
Za oprostitev plačila varščine dol. upnika mora sodišče ugotoviti njegov vrstni red, višino njegove terjatve in terjatev upnikov, ki so v vrstnem redu pred njim in ali se glede na to, da varščina poravnati iz kupnine.
izobraževanje – pogodba o štipendiranju – dokončanje študija – vrnitev štipendije
Ker v pogodbi o štipendiranju ni določeno, da je potrebno v primeru, ko študij ne bo dokončan v roku, vrniti štipendijo, vrnitveni zahtevek tožeče stranke ni utemeljen.
Ker tožnik v predlogu za obnovo postopka navaja le dejstva, ki bi jih lahko ob zadostni skrbnosti uveljavljal že v prejšnjem postopku, ni podan obnovitveni razlog po 10. tč. 394. čl. ZPP.
Tožeča stranka je dolžna navesti vsa tista dejstva, ki substancirajo tožbeni zahtevek in ki pripeljejo do pravnih posledic, ki jih želi doseči v pravdi. Nespornih dejstev res ni treba dokazovati, je pa pravotvorna dejstva prvenstveno potrebno zatrjevati. Pritrditi je sicer treba pritožniku, da se prekluzija ne nanaša na subsumpcijo že navedenih dejstev pod ustrezno pravno normo.
V skladu s temeljnim načelom odškodninskega prava lahko oškodovanec zahteva povrnitev škode, če so izpolnjeni splošni elementi civilnega delikta, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno: škoda mora izvirati iz nedopustnega ravnanja (ali opustitve), škoda mora nastati, ugotovljena mora biti vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem, ugotovljena mora biti odgovornost povzročitelja škode. Kadar ni podan le eden izmed naštetih elementov civilnega delikta, pa sodišče ni dolžno raziskovati obstoja ostalih, ampak mora tožbeni zahtevek za povrnitev škode zavrniti.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija
Ker so bile tožnikove pogodbe o zaposlitvi za določen čas sklenjene skladno z zakonom iz razloga opravljanja projektnega dela in ker tožnik na delu ni ostal po izteku v pogodbah o zaposlitvi določenega časa, do transformacije delovnega razmerja iz delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas ni prišlo. Ravnanje tožene stranke, ki je po izteku časa, za katerega je bila sklenjena zadnja pogodba o zaposlitvi, tožniku izdala obvestilo in mu zaključila delovno knjižico, je bilo zakonito.
ZPP člen 2, 185, 339, 339/2, 339/2-14, 354, 2, 185, 339, 339/2, 339/2-14, 354. OZ člen 964, 965, 964, 965. ZDR člen 15, 15.
zavarovanje odgovornosti - škoda, ki jo zavarovanec povzroči tretjim - odgovornost delodajalca - status zavarovanca - temelj odškodninske odgovornosti - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
V izpodbijani sodbi manjkajo razlogi o drugem alternativno zatrjevanem temelju toženkine odškodninske odgovornosti za tožnikovo nepremoženjsko škodo. Sodišče prve stopnje namreč ni odgovorilo na zatrjevanja tožnika, da bi mu bila toženka odgovorna za škodo tudi v primeru, če bi tožnik utrpel poškodbe, ko se je vršila dejavnost, pa pri njem tožnik ne bi nastopal kot delavec ampak kot tretja oseba, ker po zavarovalni polici obstoji kritje tudi za nesreče, ki jih iz dejavnosti zavarovanca utrpijo tretje osebe.