Sodišče je tudi obravnavalo tožbeni zahtevek iz stališča, ali ni bila sklenjena ustna pogodba, ki bi bila lahko realizirana. Ugotovilo je, da gre za obvezno pisnost oziroma obličnost zakupne pogodbe po 26 členu ZKZ in da zavrnitev osnutka višine zakupnine s strani tožene stranke, ne more pomeniti, da bi bila pogodba veljavna po teoriji konvalidacije.
V spisu so potrdila, da je priča faks poskušala poslati na zadnji dan roka za vložitev ugovora trikrat, ob različnih urah. V vseh treh primerih je bila dostava faks sporočila neuspešna. Nedosegljivost faksa sodišča, za kar gre v obravnavanem primeru, je ob opisanem ravnanju dolžnika upravičen razlog za zamudo roka, saj dolžniku ni mogoče očitati, da v danih okoliščinah ni bil zadosti skrben, zamuda je torej nezakrivljena.
dogovor o ustanovitvi služnosti – služnost do preklica – pravica do izjave – vnaprejšnja dokazna ocena
Glede na to, da dokaznih predlogov sodišče prve stopnje ni izčrpalo, gre za tako imenovano vnaprejšnjo dokazno oceno, sodišče ne sme zavrniti izvedbe nekega dokaza z argumentom (ki smiselno izhaja iz razlogov predmetne sodbe), da se je že prepričalo o nasprotnem.
spor o pristojnosti - prehodne in končne določbe zpp-d
Iz prehodnih in končnih določb ZPP-D je razvidno, da se določba 2. člena ZPP-D začne uporabljati 1. 1. 2010 (132. člen ZPP-D), do takrat pa se uporabljajo dosedanje določbe 30. in 32. člena Zakona o pravdnem postopku.
pridržanje oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah
Ker je po oceni izvedenca medicinske stroke potrebno vsaj enomesečno pridržanje, saj bi v nasprotnem primeru pritožnik lahko povzročil škodo sebi in svojemu premoženju, pri čemer trpi za sladkorno boleznijo, ki je ne obvladuje, ima pa tudi veličavne blodnje ter obstaja nevarnost glede razpolaganja z njegovim premoženjem, je pridržanje na zdravljenju v zaprtem oddelku psihiatrične bolnice za čas enega meseca utemeljeno.
pravica do popravka ali odgovora - pravica do popravka objavljenega obvestila - odgovornost urednika - več odgovornih urednikov - pasivna legitimacija
V primeru, ko ima medij več odgovornih urednikov, vsak od odgovornih urednikov odgovarja za objave informacij v tistem programskem sklopu, za katerega je odgovoren.
Ker z očitano kršitvijo obveznosti iz delovnega razmerja (tožnica je pred podpisom delodajalca izpolnila kreditno polo z neresničnimi podatki) niso bili izpolnjeni niti znaki kaznivega dejanja ponarejanja listin (saj je sporno listino podpisala oseba, ki je navedena kot izdajatelj) niti znaki kaznivega dejanja posebni primeri ponarejanja listin (saj so bili vsi podatki v listino vnešeni pred podpisom), tožnici ni mogoče očitati hujše disciplinske kršitve, za katero se izreče disciplinski ukrep odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
ZZVZZ člen 2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 54, 54/1, 103, 103/1, 103/1-1, 129, 133, 133/2, 183, 183/2.
zdravljenje v tujini – nujno zdravljenje – povrnitev potnih stroškov
Tožnik je bil na zasebnem potovanju v tujini, kjer se je poškodoval. V tujini je imel zagotovljeno nujno zdravljenje in nujno medicinsko pomoč, prevoz z letalom v Slovenijo pa ni bil nujen reševalni prevoz v smislu 1. alinee 54. člena POZZ. Iz tega razloga tožnik za ta prevoz ni upravičen do povračila stroškov v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.
gradbena pogodba – dolžnost obvestitve o napakah – izguba pravice – prekluzija – prepozno navajanje dejstev in predlaganje dokazov
Sodišče prve stopnje je tožeči stranki na naroku odobrilo osemdnevni rok za podajo odgovora na tega dne prejeto pripravljalno vlogo tožene stranke, kar pa ne pomeni, da ji je sodišče prve stopnje s tem podaljšalo rok za navajanje novih dejstev in dokazov, ki jih je bila sicer dolžna navesti oz. predložiti do konca tega naroka.
ZTLR člen 28, 72. ZZK člen 5. SPZ člen 44, 44/2. ODZ paragraf 1500.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - dobra vera - opravičljiva zmota
Tudi, če bi tožnica izkazala vse pogoje za pridobitev lastninske pravice s priposestovanjem, v predmetni pravdi s svojim zahtevkom zoper toženca kot zemljiškoknjižnega lastnika ne bi mogla uspeti, saj toženca ščiti njegova dobra vera.
Opustitev tožene stranke, da bi tožniku zagotovila potrebne in primerne prilagoditve, ki bi mu kot invalidu omogočale enakopravno uresničevanje njegovih pravic in obveznosti v delovnem razmerju, posega v načelo do nediskriminatornega obravnavanja in je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine po temelju utemeljen. Za razumevanje načela nediskriminacije, ki presega zgolj formalne okvire enakopravnosti, je namreč bistveno, da zahteva po prepovedi diskriminacije pomeni hkrati zahtevo po uveljavljanju posebnih pravnih položajev oziroma posebnih pravic in pozitivnih ukrepov, katerih namen je v preprečevanju manj ugodnega položaja nekaterih posameznikov. Gre za načelo enakih možnosti, torej za uveljavljanje diferencirane enakopravnosti, ki v določenem obsegu vključuje preprečevanje dejanske oziroma posredne diskriminacije.
pogodba o zaposlitvi – pisna oblika – faktično delovno razmerje
Če delavcu ni izročena pisna pogodba o zaposlitvi, ampak gre za tako imenovano faktično delovno razmerje, lahko kadarkoli zahteva izstavitev pisne pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec obveznosti izstavitve pisne pogodbe o zaposlitvi ne izpolni s tem, da izroči kakršno koli pogodbo o zaposlitvi, ampak mora izročiti pogodbo o zaposlitvi, ki ustreza ustnemu dogovoru ob sklenitvi delovnega razmerja. V primeru spora za izstavitev pisne pogodbe o zaposlitvi sodišče ugotavlja vsebino tega dogovora in skladno s tem odloči o utemeljenosti tožbenega zahtevka za ugotovitev vsebine pogodbe o zaposlitvi in za izstavitev pisne pogodbe o zaposlitvi s tako vsebino.
odškodninska odgovornost delodajalca - nepremoženjska škoda - pravno priznana oblika škode - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje
Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine ni utemeljen, saj toženi stranki ni mogoče očitati protipravnega ravnanja zaradi tega, ker so v medijih negativno poročali o prodaji njenih delnic v času, ko je bil tožnik direktor. Poleg tega tudi strah in negotovost tožnika zaradi morebitnih sodnih postopkov, ki bi bili s prodajo delnic povezani, ne predstavljata pravno priznane oblike nepremoženjske škode.
ZDR člen 127, 127/4, 129, 129/2. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije člen 56, 56/1.
plača – dodatek za delovno dobo
Četudi je tožnica prejemala višjo osnovno plačo, kot je določena po kolektivni pogodbi, ostala morebitna plačila oziroma sestavine plače pa iz njenih plačilnih list niso razvidne, je upravičena do dodatka za delovno dobo.
Tožeča stranka je dolžna navesti vsa tista dejstva, ki substancirajo tožbeni zahtevek in ki pripeljejo do pravnih posledic, ki jih želi doseči v pravdi. Nespornih dejstev res ni treba dokazovati, je pa pravotvorna dejstva prvenstveno potrebno zatrjevati. Pritrditi je sicer treba pritožniku, da se prekluzija ne nanaša na subsumpcijo že navedenih dejstev pod ustrezno pravno normo.
pripojitev družbe - prevzem obveznosti družbe - prenos terjatev na prevzemno družbo - vstop novega upnika v izvršbo - enoletni rok za uveljavljanje terjatev
Enoletni, do uveljavitve Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) prekluzivni, sedaj pa zastaralni rok, velja le za prehod terjatev na pasivni, ne pa tudi na aktivni strani.
odškodnina – poškodba pri delu – nevarno delo – objektivna odgovornost
Ne glede na to, da se je tožnik usposabljal za poklicnega vojaka, je upoštevaje dodatne dejavnike tveganja – izvajanje strelskih vaj in orientacije v forsiranem tempu ter hoja po neravnem, spolzkem terenu v popolni bojni opremi – tožena stranka, ker je šlo za opravljanje nevarnega dela, za škodo, ki jo je tožnik utrpel, objektivno odgovorna.
ZPP člen 2, 185, 339, 339/2, 339/2-14, 354, 2, 185, 339, 339/2, 339/2-14, 354. OZ člen 964, 965, 964, 965. ZDR člen 15, 15.
zavarovanje odgovornosti - škoda, ki jo zavarovanec povzroči tretjim - odgovornost delodajalca - status zavarovanca - temelj odškodninske odgovornosti - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
V izpodbijani sodbi manjkajo razlogi o drugem alternativno zatrjevanem temelju toženkine odškodninske odgovornosti za tožnikovo nepremoženjsko škodo. Sodišče prve stopnje namreč ni odgovorilo na zatrjevanja tožnika, da bi mu bila toženka odgovorna za škodo tudi v primeru, če bi tožnik utrpel poškodbe, ko se je vršila dejavnost, pa pri njem tožnik ne bi nastopal kot delavec ampak kot tretja oseba, ker po zavarovalni polici obstoji kritje tudi za nesreče, ki jih iz dejavnosti zavarovanca utrpijo tretje osebe.