V spisu so potrdila, da je priča faks poskušala poslati na zadnji dan roka za vložitev ugovora trikrat, ob različnih urah. V vseh treh primerih je bila dostava faks sporočila neuspešna. Nedosegljivost faksa sodišča, za kar gre v obravnavanem primeru, je ob opisanem ravnanju dolžnika upravičen razlog za zamudo roka, saj dolžniku ni mogoče očitati, da v danih okoliščinah ni bil zadosti skrben, zamuda je torej nezakrivljena.
neveljavnost oporoke – dedovanje denacionaliziranega premoženja – začetek teka rokov
Po določbi 76. člena Zakona o dedovanju (ZD) lahko oseba, ki ima za to pravni interes, neveljavnost oporoke zaradi napak v obliki uveljavlja po uvedbi dedovanja v enem letu od dneva, ko je zvedela za oporoko. Po določbi 77. člena Zakona o denacionalizaciji začnejo roki, ki začnejo v ZD teči od uvedbe dedovanja, v postopku dedovanja denacionaliziranega premoženja (za tako premoženje v obravnavani zadevi gre) teči od dneva pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji. Po podatkih spisa je bila odločba o denacionalizaciji pravnomočna 22.7.2004. Pritožniki so trditve o neveljavnosti oporoke podali v predlogu za uvedbo dedovanja 6.9.2006, torej več kot leto dni od pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji (in tudi več kot leto dni odkar so izvedeli za oporoko).
spor o pristojnosti - prehodne in končne določbe zpp-d
Iz prehodnih in končnih določb ZPP-D je razvidno, da se določba 2. člena ZPP-D začne uporabljati 1. 1. 2010 (132. člen ZPP-D), do takrat pa se uporabljajo dosedanje določbe 30. in 32. člena Zakona o pravdnem postopku.
pridržanje oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah
Ker je po oceni izvedenca medicinske stroke potrebno vsaj enomesečno pridržanje, saj bi v nasprotnem primeru pritožnik lahko povzročil škodo sebi in svojemu premoženju, pri čemer trpi za sladkorno boleznijo, ki je ne obvladuje, ima pa tudi veličavne blodnje ter obstaja nevarnost glede razpolaganja z njegovim premoženjem, je pridržanje na zdravljenju v zaprtem oddelku psihiatrične bolnice za čas enega meseca utemeljeno.
pravica do popravka ali odgovora - pravica do popravka objavljenega obvestila - odgovornost urednika - več odgovornih urednikov - pasivna legitimacija
V primeru, ko ima medij več odgovornih urednikov, vsak od odgovornih urednikov odgovarja za objave informacij v tistem programskem sklopu, za katerega je odgovoren.
Tožeča stranka je dolžna navesti vsa tista dejstva, ki substancirajo tožbeni zahtevek in ki pripeljejo do pravnih posledic, ki jih želi doseči v pravdi. Nespornih dejstev res ni treba dokazovati, je pa pravotvorna dejstva prvenstveno potrebno zatrjevati. Pritrditi je sicer treba pritožniku, da se prekluzija ne nanaša na subsumpcijo že navedenih dejstev pod ustrezno pravno normo.
ZDR člen 127, 127/4, 129, 129/2. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije člen 56, 56/1.
plača – dodatek za delovno dobo
Četudi je tožnica prejemala višjo osnovno plačo, kot je določena po kolektivni pogodbi, ostala morebitna plačila oziroma sestavine plače pa iz njenih plačilnih list niso razvidne, je upravičena do dodatka za delovno dobo.
Ker tožnik v predlogu za obnovo postopka navaja le dejstva, ki bi jih lahko ob zadostni skrbnosti uveljavljal že v prejšnjem postopku, ni podan obnovitveni razlog po 10. tč. 394. čl. ZPP.
odškodninska odgovornost delodajalca - nepremoženjska škoda - pravno priznana oblika škode - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje
Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine ni utemeljen, saj toženi stranki ni mogoče očitati protipravnega ravnanja zaradi tega, ker so v medijih negativno poročali o prodaji njenih delnic v času, ko je bil tožnik direktor. Poleg tega tudi strah in negotovost tožnika zaradi morebitnih sodnih postopkov, ki bi bili s prodajo delnic povezani, ne predstavljata pravno priznane oblike nepremoženjske škode.
Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je prišlo med lastniki spornega zemljišča do poravnave v nepravdnem postopku in je takoj nato toženka izpolnila tožbeni zahtevek, ki ga je v dogovoru na tožbo že pripoznala je tožnica dejansko iztoževala nezapadlo terjatev in je bila tožba vložena preuranjeno. Toženka je izpolnila zahtevek takoj, ko je bilo mogoče, zato je zaradi umika tožbe tožnica dolžna toženki povrniti stroške pravdnega postopka.
Zaradi načela stroge formalne legalitete v izvršilnem postopku izvršilno sodišče ne more dovoliti izvršbe za izterjavo zakonskih zamudnih obresti od glavnice, če te iz izvršilnega naslova ne izhajajo.
ZPP člen 2, 185, 339, 339/2, 339/2-14, 354, 2, 185, 339, 339/2, 339/2-14, 354. OZ člen 964, 965, 964, 965. ZDR člen 15, 15.
zavarovanje odgovornosti - škoda, ki jo zavarovanec povzroči tretjim - odgovornost delodajalca - status zavarovanca - temelj odškodninske odgovornosti - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
V izpodbijani sodbi manjkajo razlogi o drugem alternativno zatrjevanem temelju toženkine odškodninske odgovornosti za tožnikovo nepremoženjsko škodo. Sodišče prve stopnje namreč ni odgovorilo na zatrjevanja tožnika, da bi mu bila toženka odgovorna za škodo tudi v primeru, če bi tožnik utrpel poškodbe, ko se je vršila dejavnost, pa pri njem tožnik ne bi nastopal kot delavec ampak kot tretja oseba, ker po zavarovalni polici obstoji kritje tudi za nesreče, ki jih iz dejavnosti zavarovanca utrpijo tretje osebe.
izvršilni naslov - obvestilo javnega jamstvenega in preživninskega sklada in odločba o pravici do nadomestila preživnine kot izvršilni naslov - nadomestilo preživnine - zamudne obresti
Sklad ima izvršilni naslov za izterjavo zakonskih zamudnih obresti, če so v njem določene zakonske zamudne obresti od zapadlosti posameznega zneska nadomestila.
pripojitev družbe - prevzem obveznosti družbe - prenos terjatev na prevzemno družbo - vstop novega upnika v izvršbo - enoletni rok za uveljavljanje terjatev
Enoletni, do uveljavitve Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) prekluzivni, sedaj pa zastaralni rok, velja le za prehod terjatev na pasivni, ne pa tudi na aktivni strani.
ZTLR člen 28, 72. ZZK člen 5. SPZ člen 44, 44/2. ODZ paragraf 1500.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - dobra vera - opravičljiva zmota
Tudi, če bi tožnica izkazala vse pogoje za pridobitev lastninske pravice s priposestovanjem, v predmetni pravdi s svojim zahtevkom zoper toženca kot zemljiškoknjižnega lastnika ne bi mogla uspeti, saj toženca ščiti njegova dobra vera.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM0020820
KZ člen 196, 196/1, 197, 197/1. KZ-1 člen 86, 86/4. ZIKS-1 člen 13. ZKP člen 25, 377, 377/4, 378, 378/1, 402, 402/3, 403, 403/1.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami – prošnja za izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist – skrb za družinske člane
Okoliščina, da je obsojenec dolžan skrbeti za družinske člane, sama po sebi ne more biti razlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist, saj bi obstoj te okoliščine pomenil, da storilcem kaznivih dejanj, ki imajo obveznost, da preživljajo družinske člane, ne glede na število izrečenih sodb in druge okoliščine, zaporne kazni sploh ne bi bilo smiselno izreči, in zanje zagrožena kazen ne bi bila pomembna, ker ne bi bila izvršljiva.
ZDR člen 184, 184/1. ZVZD člen 9. OZ člen 149, 150, 171, 171/1.
odškodnina – nesreča pri delu – delo na višini – objektivna odgovornost – sredstva in material za varno delo – soprispevek oškodovanca
Toženec je kot delodajalec dolžan zagotoviti sredstva in material za varno delo, v nasprotnem primeru pa bi moral tožnik od njega zahtevati, da nevarnost odstrani oziroma bi imel pravico odkloniti opravljanje dela. Ker tega ni storil, ampak je delo na višini opravljal v nasprotju s skrbnostjo, ki se pričakuje od delavca z opravljenim preizkusom znanja iz varstva pri delu, in v nasprotju z razsodnostjo, ki se pričakuje od vsakega povprečnega človeka, znaša njegov soprispevek k škodi, ki jo je ob opravljanju dela utrpel, 30 %.