Pritožnik nima pravnega interesa za ugovor zoper sklep zemljiškoknjižnega referenta, s katerim je ugodeno predlogu za vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi.
preživnina – določanje preživnine – odločanje po prostem preudarku
Pri oceni potreb, katerih višine ni mogoče ugotoviti na podlagi listinskih dokazov, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo splošno in sodišču znana dejstva in na podlagi 216. čl. ZPP potrebe ocenilo po prostem preudarku.
Za rubež, ki je iz razlogov na strani strank ali udeležencev pravočasno preklican in izvršitelj zaradi tega niti ni šel na kraj, kjer naj se rubež opravi, izvršitelju plačilo ne gre.
ZPP člen 11, 11/1, 315, 315/1, 11, 11/1, 315, 315/1. OZ člen 131, 131/1, 171, 171/1, 131, 131/1, 171, 171/1.
vmesna sodba - soprispevek oškodovanca
Sodišče prve stopnje pa je nepravilno odločilo, da je tožnik 20 % prispeval k nastanku škode, ker ob prihodu domov ni prižgal luči in bil pozoren na stanje hodnika. Od povprečno skrbnega človeka namreč ni mogoče pričakovati, da se bo vsakodnevno ob prihodu domov najprej prepričal, ali je hodnik pred njegovim stanovanjem varen za hojo oziroma očiščen. Ravno nasprotno, objektivno je pričakovati, da so hodniki v večstanovanjskih stavbah očiščeni, varni za hojo, zato tožnik kot povprečno skrben človek ni imel nobenega razloga, da spornega dne prižge luč in se prepriča o stanju oziroma čistoči hodnika.
Tudi po presoji pritožbenega sodišča je konkretni zemljiškoknjižni predlog obsegal podatke z enako vsebino in po enakem vrstnem redu, kot so predpisani z obrazcem.
Pritožba je samostojna vloga, zato je v njej treba specificirano navesti pritožbene razloge in zgolj sklicevanje na razloge, podane v drugi vlogi (predlog za vrnitev v prejšnje stanje), ni zadostno. Ker pritožnik v pritožbi ni navedel podrobnejših razlogov o tem, zakaj bi bila vročitev tožbe po določilu 141. člena ZPP nepravilna, temveč se je skliceval zgolj na svoje navedbe v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ni uspel izpodbiti ugotovitev sodišča, da mu je bila tožba pravilno vročena v odgovor.
ZVKD člen 12, 12/1, 12/4, 13, 13/2, 16. ZZK-1 člen 22, 22/1, 22/1-10, 111, 111/1, 111/4. Odlok o razglasitvi struge reke Ljubljanice ter njenega pritoka Ljubije, vključno z bregovi, in območja stare struge Ljubljanice, za kulturni spomenik državnega pomena člen 3.
spomenik državnega pomena - razglasitev nepremičnega spomenika - zaznamba nepremičnega spomenika
Na podlagi 10. točke 1. odstavka 22. člena ZZK-1, 4. odstavka 111. člena ZZK-1 in izrecnega pooblastila 16. člena ZVKD kot posebnega predpisa v zemljiški knjigi zaznamuje pravno dejstvo razglasitve nepremičnega spomenika na podlagi akta o razglasitvi iz 12. člena ZVKD, torej akta o razglasitvi spomenika državnega pomena Vlade RS, in ne na podlagi odločbe pristojnega ministrstva, izdane na podlagi 13. člena istega zakona.
ZDen člen 74, 78, 80, 81, 82. ZD člen 138, 207, 208, 221.
dedna izjava – zapuščinski postopek – izvedba zapuščinskega postopka – pritožbena novota – nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – pozneje najdeno premoženje
V primerih, ko je upravičenec do denacionalizacije mrtev in je bil opravljen zapuščinski postopek ter s pravnomočnim sklepom o dedovanju končan, vendar v tem postopku sodišče ni odločilo tudi o dedovanju premoženja, ki gre upravičencu po odločbi o denacionalizaciji, izpelje sodišče glede tega premoženja nov zapuščinski postopek. ZDen odstopa od splošnih pravil ZD. Sodišče lahko razdeli premoženje, ki je zapustniku pripadlo po odločbi o denacionalizaciji, s sklepom iz 1. odstavka 221. člena ZD le, če v prejšnjem postopku ni bilo okoliščin iz 80 ali 81. člena ZDen.
Pritožbena novota je lahko pravno odločilna, novote pa so v pritožbenem postopku v dednih zadevah dovoljene.
trditveno in dokazno breme - eventualna maksima - prekluzija
Ob ugovoru tožene stranke, da sklenjena pogodba za zavarovanje odgovornosti škode, kot jo zatrjuje tožnik, ne pokriva, je na tožeči stranki dokazno breme o nasprotnem. Na njej je dokazno breme zato, ker je sklenjena pogodba s splošnimi pogoji podlaga njenega tožbenega zahtevka in je to dejstvo ena od predpostavk za odgovornost tožene stranke (212. člen ZPP). Zgolj trditev o obstoju in vsebini pogodbe ne zadostuje in je ni mogoče oceniti za resnično zgolj zato, ker tožena stranka ni dokazala, da sklenjena pogodba te škode ne pokriva.
vznemirjanje lastnika nepremičnine – nedopustno vznemirjanje – negatorna tožba – imisije – odvzem svetlobe – krajevno običajne meje
Vsakršno poseganje in vplivanje na nepremičnino soseda še ne pomeni protipravnega posega, ki bi opravičeval sodno varstvo. Poseg postane protipraven, ko preseže določen tolerančni prag; ko vpliv otežkoča uporabo druge nepremičnine čez krajevno običajno mero ali povzroča znatnejšo škodo. Postavljeno vozilo večjih dimenzij, tik na meji med nepremičninama, tako da zastre okna kuhinje, jedilnice in dnevne sobe na nepremičnini tožečih strank, pri čemer je na nepremičnini tožene stranke na voljo dovolj prostora za postavitev vozila drugje, je nedopustno vznemirjanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0056104
ZASP člen 22, 22/2, 146, 147, 148, 156, 159. OZ člen 15, 190, 196, 347, 349. ZPP člen 8, 257, 260, 260/2.
kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – javno izvajanje glasbenih del – neupravičena pridobitev – zastaranje – pravica do nadomestila – dokazovanje – zaslišanje strank
Obveznost plačila uporabnika nastane le v primeru javne priobčitve glasbenega dela in ne že v primeru, če tožeča stranka izstavi račun, glasbeno delo pa ni predvajano oziroma izvedeno. V primeru, ko tožena stranka ni niti sklenila pogodbe s tožečo stranko niti ni položila nadomestila na račun tožeče stranke, gre za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve – uporabnik (tožena stranka) je uporabil avtorska dela, o tem ni niti obvestil tožeče stranke in tudi ni plačal nadomestila za uporabo, s tem kršil avtorske pravice in bil zato pravno nedopustno okoriščen, avtorji oziroma njihov kolektivni zastopnik, na katerega je z zakonom prenešeno pooblastilo za kolektivno uveljavljanje pravic avtorjev glasbenih del (tožeča stranka), pa niso prejeli plačila za izvajana glasbena dela in bili zato brez pravne podlage prikrajšani. Za terjatve iz naslova neupravičene pridobitve pa velja splošni - petletni zastaralni rok.
tožba na ugotovitev očetovstva - nujno sosoporništvo - pasivna legitimacija - rok za vložitev tožbe
Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe pravilno pojasnilo, da sta mati in otrok nujna in enotna sospornika. Ker je tožnik tožil le mater otroka, ne pa tudi otroka, je tožil napačno stranko. Mati sama za ugotovitveno tožbo očeta ni pasivno legitimirana, zato je bil tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnjen.
kreditna pogodba - vrnitev kredita - poroštvo - razmerje med upnikom in porokom
Ko upniku poleg glavnega dolžnika odgovarja tudi porok, ki se je zavezal kot porok in plačnik, lahko upnik zahteva izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka ali pa od obeh hkrati.
povrnitev stroškov - sklep o stroških - umik tožbe
Toženci niso izpolnili zahtevka, ki ga je uveljavljala tožeča stranka, in zato ne gre za umik tožbe v posledici izpolnitve zahtevka. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je tožnica dolžna tožencem povrniti pravdne stroške.