Utemeljenost tožbenega zahtevka za prenehanje vznemirjanja služnostne pravice je odvisna od vprašanja, ali je bil toženec tožnici upravičen preprečevati izvrševanje služnosti ali ne.
SPZ je opustil konstrukcijo posesti pravice, zato njeno varstvo ni več mogoče. Možno je le varstvo dejanskega posestnega položaja, ki opravičuje tistega, ki na delu tuje nepremičnine izvršuje dejansko oblast, do posestnega varstva.
nepremoženjska škoda - odmera odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - težje dihanje skozi nosnico
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da težje dihanje le skozi levo nosnico ne dosega tiste intenzivnosti, da bi tožnik ne zmogel večjih naporov oziroma bi jih zmogel le z večjim trudom.
preživnina – določanje preživnine – odločanje po prostem preudarku
Pri oceni potreb, katerih višine ni mogoče ugotoviti na podlagi listinskih dokazov, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo splošno in sodišču znana dejstva in na podlagi 216. čl. ZPP potrebe ocenilo po prostem preudarku.
vznemirjanje lastnika nepremičnine – nedopustno vznemirjanje – negatorna tožba – imisije – odvzem svetlobe – krajevno običajne meje
Vsakršno poseganje in vplivanje na nepremičnino soseda še ne pomeni protipravnega posega, ki bi opravičeval sodno varstvo. Poseg postane protipraven, ko preseže določen tolerančni prag; ko vpliv otežkoča uporabo druge nepremičnine čez krajevno običajno mero ali povzroča znatnejšo škodo. Postavljeno vozilo večjih dimenzij, tik na meji med nepremičninama, tako da zastre okna kuhinje, jedilnice in dnevne sobe na nepremičnini tožečih strank, pri čemer je na nepremičnini tožene stranke na voljo dovolj prostora za postavitev vozila drugje, je nedopustno vznemirjanje.
zapuščinski postopek - dolg zapuščine - stroški pogreba - odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove
Stroški pogreba so dolg zapuščine in se za takšen dolg in za odgovornost zanj po pravni teoriji smiselno uporabljajo določbe ZD o odgovornosti dedičev za dolgove zapustnika.
ZPP člen 7, 8, 212, 286, 7, 8, 212, 286. OZ člen 131, 179, 131, 179.
prosta presoja dokazov - dokazna ocena
Sodišče dejstva, za katere je potrebno strokovno znanje, ugotavlja s pomočjo izvedencev kot strokovnih pomočnikov sodišča. Vendar pa je tudi izvedensko mnenje, tako kot vsak drug dokaz, podvrženo prosti oceni dokazov. Skladno z 8. členom ZPP je naloga sodišča, da na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka odloči, katera dejstva šteje za dokazana.
Obveznost izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila in izročitve stvari zastarajo v splošnem petletnem zastaralnem roku.
ZDen je v veljavo stopil 07.12.1991. Določba 88. člena o prepovedi razpolaganja z nepremičninami oziroma premoženjem, glede katerega je po določbah tega zakona obstajal dolžnost vrnitve, je tek zastaranja zadržala (383. člen ZOR), tek zastaralnega roka pa se je po končanem denacionalizacijskem postopku nadaljeval.
nepremoženjska škoda – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – zvin vratne hrbtenice – zvin zapestja – materialna škoda
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Oškodovanec je upravičen zahtevati od tožene stranke plačilo denarnega zneska, da njegov premoženjski položaj postane takšen, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodnega dogodka. To velja tudi za potne stroške.
Utemeljen je zaključek o tožnikovi soodgovornosti v višini 20 % zaradi verbalnega napada na toženca, izzivanja in zrevoltiranja v prepiru zaradi prislonjenega kolesa.
uveljavljanje dopolnitve nujnega deleža v zapuščinskem postopku - uveljavljanje nujnega deleža v pravdi - ustavitev zapuščinskega postopka
Nujni dedič lahko uveljavlja dopolnitev nujnega deleža proti osebi, ki ni dedič, le v pravdnem postopku z ustrezno postavljenim oblikovalnim in dajatvenim zahtevkom.
povrnitev stroškov - sklep o stroških - umik tožbe
Toženci niso izpolnili zahtevka, ki ga je uveljavljala tožeča stranka, in zato ne gre za umik tožbe v posledici izpolnitve zahtevka. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je tožnica dolžna tožencem povrniti pravdne stroške.
vknjižba lastninske pravice - presoja veljavnosti pravnega posla
Na podlagi določila 5. odst. 149. člena ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče ob dovolitvi vknjižbe ni pristojno presojati veljavnosti pravnega posla, na podlagi katerega je predlagana vknjižba. To pomeni, da nasprotni udeleženec ne more uveljavljati dejstev, s katerimi izpodbija veljavnost sodne poravnave, na podlagi katere je dovoljena vknjižba.
sodna ureditev meje – kriteriji urejanja – močnejša pravica – grajeno javno dobro – priglasitev stroškov
Pod pojmom »močnejša pravica« se razume lastninska pravica. Mejaša morata torej dokazati kateri od njiju je na spornem mejnem prostoru pridobil lastninsko pravico na enega izmed pravno veljavnih načinov.
Tudi po presoji pritožbenega sodišča je konkretni zemljiškoknjižni predlog obsegal podatke z enako vsebino in po enakem vrstnem redu, kot so predpisani z obrazcem.
Pritožba je samostojna vloga, zato je v njej treba specificirano navesti pritožbene razloge in zgolj sklicevanje na razloge, podane v drugi vlogi (predlog za vrnitev v prejšnje stanje), ni zadostno. Ker pritožnik v pritožbi ni navedel podrobnejših razlogov o tem, zakaj bi bila vročitev tožbe po določilu 141. člena ZPP nepravilna, temveč se je skliceval zgolj na svoje navedbe v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ni uspel izpodbiti ugotovitev sodišča, da mu je bila tožba pravilno vročena v odgovor.
Na podlagi določila 1. odstavka 107. člena ZPP se listine lahko predložijo v izvirniku ali prepisu. Za prepis se šteje tudi fotokopija. Če je listina predložena v prepisu, zahteva sodišče na predlog nasprotne stranke od vložnika, naj predloži listino v izvirniku.