To, da toženec z izdajo začasne odredbe ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki jih ima tožnica, ko materiala in izdelkov ne more skladiščiti v sporni garaži, ne predstavlja nobenega od nujnih in izjemnih primerov, ki bi utemeljeval izdajo ureditvene začasne odredbe, katere vsebina je enaka tožbenemu zahtevku
priposestvovanje – priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini – obstoj posesti – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pogodbe – pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice – komasacija
Tožnica ni izkazala veljavnega pravnega naslova (pogodbe oz. odločbe o komasaciji). Tudi ni dokazala obstoja posesti. Zato je bila neuspešna z uveljavljanjem tožbenih zahtevkov na izstavitev zemljiškoknjižne listine oz. na ugotovitev lastninske pravice na sporni nepremičnini.
trditveno in dokazno breme - eventualna maksima - prekluzija
Ob ugovoru tožene stranke, da sklenjena pogodba za zavarovanje odgovornosti škode, kot jo zatrjuje tožnik, ne pokriva, je na tožeči stranki dokazno breme o nasprotnem. Na njej je dokazno breme zato, ker je sklenjena pogodba s splošnimi pogoji podlaga njenega tožbenega zahtevka in je to dejstvo ena od predpostavk za odgovornost tožene stranke (212. člen ZPP). Zgolj trditev o obstoju in vsebini pogodbe ne zadostuje in je ni mogoče oceniti za resnično zgolj zato, ker tožena stranka ni dokazala, da sklenjena pogodba te škode ne pokriva.
duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - razžalitev dobrega imena in časti
Označba klošar v konkretnem primeru ni pomenila nikakršne vrednostne sodbe, temveč označbo načina življenja oziroma označbo dejstva, da nekdo pač trajneje živi na barki. Sam pojem brezdomstva zajema številne različne kategorije, med katere spadajo tudi ljudje, ki živijo v nestandardnih oziroma neprimernih bivališčih. Med brezdomce so razvrščeni tudi posamezniki, pri katerih je brezdomstvo občasen pojav. Vsekakor pojem brezdomec oziroma klošar ni definiran ali odvisen od tega, ali ima posameznik prijavljeno stalno prebivališče. Tudi ni res, da označba klošar v našem okolju nosi negativno vrednostno konotacijo. Četudi bi ta označba bila žaljiva, bi sodišče moralo upoštevati meje varovanja časti in dobrega imena, ko je tako varstvo v koliziji s pomembnejšimi interesi, opredeljenimi v 3. odstavku 169. člena KZ. Ustavno je zagotovljena svoboda izražanja, ki je ena od temeljev svobodne demokratične družbe in je tej pravici dana večja teža, kot varstvu časti in dobrega imena.
V kazenskem postopku je bilo pravnomočno ugotovljeno, da je zavarovanec tožene stranke kršil cestnoprometne predpise. Tožnik se na izven označenem prehodu ni prepričal, ali je cestišče prosto, preden ga je želel prečkati, saj bi v nasprotnem primeru glede na preglednost cestišča in hitrost avtobusa avtobus vsekakor opazil. Če pešec sam skoči pred avtobus, je v veliki meri sam kriv, da se je tam znašel, saj je bil on tisti, ki je povzročil nevarnostno situacijo. Prispevek oškodovanca k nastanku nesreče je 50 %.
ZVD člen 11, 16, 44, 44/1. ZOR člen 154, 154/1, 168, 173, 177, 177/2, 177/3, 188, 189, 194, 194/2, 200, 201, 201/1, 203. ZTPDR člen 73, 73/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-9, 339/2-14. OZ člen 1060. Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka člen 44. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 46, 47.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti ali stvari - nesreča pri delu - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - dejanje oškodovanca - sokrivda oškodovanca - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi izgube bližnjega - duševne bolečine zaradi izgube bližnjega - premoženjska škoda zaradi izgubljenega preživljanja - izgubljeno preživljanje - zapadla škoda - renta - začetek teka zamudnih obresti od nepremoženjske škode - nagrada izvedenca - izvedenina - sklep o odmeri izvedenine
Za delo oziroma dejavnost s povečano nevarnostjo gre v smislu 173. člena ZOR predvsem takrat, kadar pri opravljanju takega dela oziroma dejavnosti lahko nastopijo okoliščine, ki jih kljub veliki skrbnosti ni mogoče vedno imeti pod svojo kontrolo in nesreče pravočasno odvrniti. Enako velja za nevarno stvar. Nevarna je lahko le stvar, ki je taka sama po sebi, tudi ob redni rabi in običajni pazljivosti. Kadar pa je nesrečo mogoče odvrniti, mora odgovornost za nastalo škodo nositi tisti, ki je imel možnost, da z ustreznim skrbnim in pazljivim ravnanjem prepreči povzročitev škode drugim.
Toženka je sodišču predložila zgolj zaposlitveni načrt in potrdilo, da v katastru ni vpisane fizične osebe z njenim imenom in priimkom. Na podlagi teh podatkov pa sodišče prve stopnje njenega premoženjskega stanja ni moglo v celoti preizkusiti, zato je predlog za oprostitev plačila sodnih taks utemeljeno zavrnilo na podlagi 3. odstavka 168. člena ZPP.
izvršba zaradi izterjave terjatve v bagatelnem znesku – izvršba zaradi izterjave bagatelne terjatve - zloraba pravice do sodnega varstva – bagatelni znesek - izvršba
Ob vložitvi predloga za izvršbo je obstajala upnikova terjatev do dolžnika le v višini enega centa, kar je najmanjši del valute Republike Slovenije. Vztrajanje pri izterjavi tako bagatelnega zneska višje sodišče ocenjuje kot zlorabo pravice do sodnega varstva, ki jo je treba onemogočiti in zaradi katere je utemeljeno sodno varstvo tudi odreči.
ZIZ člen 45, 45/2, 46, 46/1, 167. ZZK-1 člen 86, 86/1, 87, 87/2, 88.
zaznamba sklepa o izvršbi - vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti - začetek opravljanja izvršbe pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi
Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odloči o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča.
SPZ je opustil konstrukcijo posesti pravice, zato njeno varstvo ni več mogoče. Možno je le varstvo dejanskega posestnega položaja, ki opravičuje tistega, ki na delu tuje nepremičnine izvršuje dejansko oblast, do posestnega varstva.
zapuščinski postopek - dolg zapuščine - stroški pogreba - odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove
Stroški pogreba so dolg zapuščine in se za takšen dolg in za odgovornost zanj po pravni teoriji smiselno uporabljajo določbe ZD o odgovornosti dedičev za dolgove zapustnika.
vknjižba lastninske pravice - presoja veljavnosti pravnega posla
Na podlagi določila 5. odst. 149. člena ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče ob dovolitvi vknjižbe ni pristojno presojati veljavnosti pravnega posla, na podlagi katerega je predlagana vknjižba. To pomeni, da nasprotni udeleženec ne more uveljavljati dejstev, s katerimi izpodbija veljavnost sodne poravnave, na podlagi katere je dovoljena vknjižba.
odvetnik kot priča - vabilo priči - denarna kazen - neopravičen izostanek - opravičljivost izostanka odvetnika kot priče v postopku
Dejstvo, da ima odvetnik, ki je vabljen kot priča, isti dan razpisano obravnavo v drugih zadevah kot pooblaščenec, samo po sebi ne predstavlja opravičljivega razloga za neprihod na narok, na katerega je bil vabljen kot priča.
Za rubež, ki je iz razlogov na strani strank ali udeležencev pravočasno preklican in izvršitelj zaradi tega niti ni šel na kraj, kjer naj se rubež opravi, izvršitelju plačilo ne gre.
stroški postopka - potrebni stroški - stroški pooblaščenca - kilometrina - odsotnost iz pisarne - prisilna privedba priče - opravičilo odsotnosti iz naroka - ustrezno zdravniško potrdilo
Sodišče prve stopnje je dvakrat razpisalo obravnavo izven svojega sedeža, na območju drugega sodišča, zato so bili priglašeni potni stroški (kilometrina) in stroški pooblaščenca tožeče stranke za odsotnost iz pisarne potrebni.
Glede na splošnost in nedoločnost predloženega zdravniškega potrdila, ki je bilo izdano, še preden je priča prejela vabilo na narok, priča ni ustrezno in pravočasno izkazala, da ji je njeno zdravstveno stanje tudi po prejemu vabila 1.10.2008 preprečevalo udeležbo na naroku razpisanem za 13.10.2008.
ZVKD člen 12, 12/1, 12/4, 13, 13/2, 16. ZZK-1 člen 22, 22/1, 22/1-10, 111, 111/1, 111/4. Odlok o razglasitvi struge reke Ljubljanice ter njenega pritoka Ljubije, vključno z bregovi, in območja stare struge Ljubljanice, za kulturni spomenik državnega pomena člen 3.
spomenik državnega pomena - razglasitev nepremičnega spomenika - zaznamba nepremičnega spomenika
Na podlagi 10. točke 1. odstavka 22. člena ZZK-1, 4. odstavka 111. člena ZZK-1 in izrecnega pooblastila 16. člena ZVKD kot posebnega predpisa v zemljiški knjigi zaznamuje pravno dejstvo razglasitve nepremičnega spomenika na podlagi akta o razglasitvi iz 12. člena ZVKD, torej akta o razglasitvi spomenika državnega pomena Vlade RS, in ne na podlagi odločbe pristojnega ministrstva, izdane na podlagi 13. člena istega zakona.