vožnja pod vplivom alkohola – preizkus alkoholiziranosti
Ni utemeljen očitek, da bi morali policisti omogočiti strokovni pregled. V primeru, da udeleženec cestnega prometa oporeka rezultatu preizkusa z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku, iz katerega je razvidno, da ima v organizmu več alkohola, kot dovoljuje ZVCP-1, mu policist, v skladu z določbo 5. odstavka 132. člena navedenega zakona, odredi preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku (etilometrom) ali strokovni pregled. Odločitev, ali bo odredil preizkus z etilometrom ali strokovni pregled, torej sprejme policist, rezultata preizkusa ugotovljena z etilometrom ali strokovnim pregledom pa sta enakovredna.
Čeprav izvedenec za preiskavo pisav in dokumentov v mnenju navaja, da je sporni material tak, da ne omogoča preiskave in podaje mnenja ter da ni mogoče niti potrditi niti ovreči predpostavke, da je primerjalno gradivo napisala ista oseba kot sporno, zgolj takšno mnenje ne more omajati zaključka sodišča prve stopnje, da je bil preizkus alkoholiziranosti odrejen obdolžencu in da je prav on podpisal zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti.
odgovornost za prekršek – malomarnost – smiselna uporaba določb Kazenskega zakonika
Kazenski zakonik (KZ-1) v tretjem odstavku 26. čl. določa, da kaznivo dejanje ni storjeno iz malomarnosti, če storilec kljub potrebni pazljivosti povzroči prepovedano posledico, ki je ni bilo mogoče pričakovati in tudi ne predvideti njenega odvračanja. Obdolženec pa ni ravnal s potrebno skrbnostjo, s katero bi po okoliščinah in osebnih lastnostih moral in mogel ravnati. Obdolženec v pritožbi, enako kot tudi v zagovoru, trdi, da zaradi močne sončne svetlobe ni mogel videti kolesarja, vendar ga takšna okoliščina tudi po mnenju višjega sodišča ne razbremeni odgovornosti. Prisotnost kolesarjev na tisti cesti ne predstavlja okoliščine, ki je ni bilo mogoče pričakovati.
dejansko stanje – ustavitev postopka o prekršku – razumen dvom – cestni promet
1. Sodišče prve stopnje je zaradi zmotne presoje dokazov prezgodaj zaključilo, da je obdolžencu z zadostno stopnjo gotovosti dokazano, da je storil očitani prekršek in da je zanj tudi odgovoren.
2. Kot je zapisalo Ustavno sodišče RS v odločbi U-I-295/05, se obdolženec razbremeni že tedaj, ko z ustrezno stopnjo verjetnosti (ki je nižja od tiste, ki se izraža v razumnem prepričanju sodišča o obstoju nekega dejstva), izkaže, da ni storilec prekrška. Policisti obdolženca niso izsledili med vožnjo, pač pa so ga izsledili, ko je spal za volanom vozila, ustavljenega ob cesti. Ugotovitev prekrška torej ne temelji na osebni zaznavi policistov. Glede na zagovor obdolženca ter izpoved priče I.Š. ter oškodovanca D.Č., pa po prepričanju pritožbenega sodišča ni izkazano z gotovostjo, ki je potrebna za zanesljiv zaključek, da je obdolženi pod vplivom alkohola vozil osebni avtomobil po pasu za parkiranje na stari cesti v naselju v bližini avtokampa, pač pa je nasprotno, izkazan razumen dvom glede domnevnega dejstva, to je, da je obdolženi pred ustavitvijo na kraju, kjer so ga policisti izsledili, osebni avtomobil v cestnem prometu tudi vozil. Glede na to, da je takšen dvom izkazan, je višje sodišče na podlagi 5. tč. prvega odstavka 136. čl. ZP-1 postopek zoper obdolženega zaradi očitanega prekrška ustavilo, ker ni dokazano, da ga je obdolženec storil.
ZP-1 člen 67, 67/1, 90, 90/1. ZKP člen 241, 241/1.
zaslišanje priče – smiselna uporaba določb Zakona o kazenskem postopku
Res je, da ima obdolženec pravico zasliševati oziroma zahtevati zaslišanje obremenilne priče v njegovi navzočnosti, vendar kršitev te pravice po presoji višjega sodišča ni vplivala na pravilno odločitev sodišča prve stopnje v obravnavani prekrškovni zadevi. Obdolženi ni bil prikrajšan za možnost, da se o izpovedi navedene priče izreče, iz razlogov sodbe pa je razvidno, da se obsodilna sodba ne opira v odločilni meri na izjavo navedene priče, pač pa predvsem na ugotovitve policistov ob ogledu kraja prometne nesreče (razvidne iz zapisnika o ogledu kraja prometne nesreče in skice prometne nesreče) in izvedensko mnenje, ki ga je izdelal izvedenec za raziskavo prometnih nezgod.
Sodišče ni vezano na predlog predlagatelja postopka glede pravne presoje dejanja (3. odst. 132. čl. ZP-1), ob presoji navedb predlagatelja v obdolžilnem predlogu, v povezavi z dokazi, ki jih je presojalo sodišče prve stopnje, pa se izkaže, da je sodišče prve stopnje zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja prekrška uporabilo predpis, ki ga ne bi smelo uporabiti.
dejansko stanje – dokazna ocena – prometna nesreča
Zagovornica v obrazložitvi pritožbe vztraja pri prepričanju obdolženega, da je voznik tovornega vozila prav njemu, to je obdolžencu, mahal naj spelje proti centru. Vendar obdolženca takšen zagovor ne more razbremeniti odgovornosti. Pri vključevanju v cestni promet z neprednostne ceste na prednostno cesto bi namreč moral pustiti mimo vsa vozila, ki so vozila po prometnem pasu, na katerega se je vključeval.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – kazenske točke - seštevek
Sodišče izda sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja po uradni dolžnosti na podlagi obvestila organa, pristojnega za vodenje skupne evidence kazenskih točk. Preverja se zgolj, ali je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejstva, ki so pomembna za odločitev o izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (pravnomočnost odločb, s katerimi je bilo storilcu izrečeno predpisano število kazenskih točk v času treh let in morebitno zastaranje izreka sankcije).
vloge – smiselna uporaba določb Zakona o kazenskem postopku
V rednem sodnem postopku se v skladu z določbo 1. odstavka 67. čl. ZP-1 glede vlog smiselno uporabljajo določbe Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP). ZKP v 2. odstavku 76. člena glede vlog med drugim določa, da morajo biti podpisane. Vloga, ki je v elektronski obliki (tako kot v obravnavani zadevi), mora biti podpisana z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. V skladu z določbo 3. odstavka navedenega člena, zahteva sodišče od vložnika vloge, ki ne obsega vsega, kar je treba, da bi se dala obravnavati, naj jo popravi oziroma dopolni; če tega v danem roku ne stori, sodišče vlogo zavrže.
ZP-1 člen 26, 26/6, 26/7, 55, 55/2, 55/5, 65, 65/4, 155, 155/1-4, 163, 163/10. ZNDM-2 člen 28, 28/2.
postopek pred prekrškovnim organom – možnost izjave o prekršku – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – absolutna bistvena kršitev določb postopka – odmera sankcije – nesorazmerje med težo dejanja prekrška in posledicami prekrška – odpustitev sankcije
1. Obdolženi v postopku pred prekrškovnim organom ni bil poučen v skladu z določbami 55. čl. ZP-1, vendar je sodišče prve stopnje ob odločanju o zahtevi za sodno varstvo kršitev prekrškovnega organa odpravilo in dokazni postopek
dopolnilo po pravilih rednega sodnega postopka (4. odst. 65. čl. ZP-1). Obdolženi je bil zaslišan pred sodiščem in poučen o svojih pravicah, sodišče prve stopnje pa pri odločanju o zahtevi za sodno varstvo ni upoštevalo izjave kršitelja, ki jo je dal v postopku pred prekrškovnim organom. Kršitelj je sicer ob podajanju osebnih podatkov prekrškovnemu organu res povedal, da je po narodnosti Hrvat ter da ni bil poučen o pravici, da uporablja svoj jezik, vendar to samo po sebi ne pomeni, da je bila že zaradi tega podana absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 4. tč. prvega odstavka 155. čl. ZP-1. Ta bi bila podana samo, če bi bila oseba, ki je imela pravico uporabljati svoj jezik, kljub svoji zahtevi v postopku pred prekrškovnim organom prikrajšana za pravico uporabe svojega jezika oziroma jezika, ki ga razume. Če take zahteve ni bilo, je lahko bistvena kršitev postopka podana samo v primeru, če bi bila zaradi opustitve pouka dejansko onemogočena obramba kršitelja, ker ne bi razumel česa je obdolžen, kaj je podlaga obdolžitve in ne bi mogel spremljati poteka postopka (primerjaj s sodbo Vrhovnega sodišča RS I Ips 507/2008).
2. Policist je neprijavljeno blago odkril ob varnostnem pregledu v okviru temeljne mejne kontrole na podlagi pooblastil, ki jih imajo policisti po Zakonu o nadzoru državne meje (ZNDM-2), pa tudi pooblastil, ki izhajajo iz pravnega reda Evropske unije. Na podlagi določbe 2. odst. 28. čl. ZNDM sme namreč policist, ki opravlja mejno kontrolo, opraviti kontrolo potnikov, kontrolo prevoznega sredstva in kontrolo stvari, ki jih ima oseba s seboj.
3. Podano je nesorazmerje glede na težo dejanja prekrška in posledice. Iz odločitve prekrškovnega organa, ki jo je sodišče prve stopnje potrdilo, je razvidno, da je bila obdolžencu za prekršek izrečena globa v znesku 300,00 EUR, ki je na spodnji meji predpisane za prekršek iz 16. tč. prvega odstavka 87. čl. ZICPES. Po navedeni zakonski določbi bi bilo kršitelju možno izreči globo v znesku do 1.200,00 EUR, oziroma, pod pogoji iz 93. čl. ZICPES, to je, v primeru hujše kršitve, do 3.600,00 EUR. Glede na izrečeno globo je torej očitno, da prekrškovni organ obdolženčeve kršitve ni ocenil za hujšo kršitev, prav tako prekrškovni organ ni ugotovil, da bi za blago, ki bi moralo biti dano v carinski postopek, bilo povzročeno ali lahko bilo povzročeno kakršnokoli neplačilo izvoznih ali kakšnih drugih dajatev, ki se plačujejo pri izvozu komercialnega blaga. Prav tako carinski organ ni ugotovil nobene druge obteževalne okoliščine (blago npr. ni bilo skrito), spregledati pa tudi ni mogoče, da je bila carinskemu organu dokumentacija o blagu naknadno dostavljena, pa tudi ne, da je bilo dejanje storjeno iz malomarnosti. Glede na navedeno višje sodišče ugotavlja, da je podano očitno nesorazmerje med težo dejanja prekrška in posledicami prekrška, ki se kažejo v odločitvi prekrškovnega organa, da se blago v carinski vrednosti 62.210,40 eurov vzame.
vročanje – smiselna uporaba določb Zakona o splošnem upravnem postopku – nova dejstva in dokazi
Ker obdolženi nadaljnjih vabil na zaslišanje ni prevzel, mu je bilo vabilo na zaslišanje, ki je bilo določeno na dan 6. maj 2008, vročeno v skladu z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) s fikcijo vročitve, tako, da je bilo po puščenem obvestilu o prispelem pismu in izteku roka, v katerem bi obdolženi moral vabilo osebno prevzeti na pošti, 24. aprila 2008 puščeno v hišnem predalčniku. Ker se obdolženi na vabilo sodišča ni odzval, svoje odsotnosti pa tudi ni opravičil, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je odločilo na podlagi dokazov, s katerimi je razpolagalo. Zato se pritožbene navedbe, ki se nanašajo na izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja prekrška, v skladu z določbo tretjega odstavka 157. čl. ZP-1, ob odločanju o pritožbi ne upoštevajo.
ZP-1 v prvem odstavku 151. čl. določa, da se pritožba vloži v osmih dneh po vročitvi sodbe. Glede na navedeno je višje sodišče kot pravočasno štelo pritožbo, ki jo je sodišče prve stopnje prejelo v roku, ki ga določa ta zakon. Navedb v dopolnitvi pritožbe višje sodišče ni presojalo, ker so prepozne.
Od odpravnine za primer odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti je treba plačati prispevke za socialno varnost, saj ne gre za prejemek iz delovnega razmerja, ki bi bil izvzet od plačila prispevkov. Prispevke plačujeta delodajalec in zaposleni po različnih prispevnih stopnjah, vendar tako da je tudi prispevke zaposlenega dolžan plačati delodajalec. To pomeni, da je zaposleni upravičen le do izplačila neto zneska.
kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksplozivov - hramba streliva
Pritožbeno sodišče je zoper obtoženca, ki mu je bila očitana hramba streliva, katerega promet posameznikom je omejen, po 4. točki 357. člena ZKP izreklo zavrnilno sodbo, ker je Ustavno sodišče Republike Slovenije v svoji odločbi št. U-I-88/07-17 z dne 8.1.2009 odločilo, da je bil 1. odst. 310. člena Kazenskega zakonika (KZ) v delu, ki se je nanašal na izvršitev kaznivega dejanja, storjenega s „protipravno hrambo strelnega orožja ali streliva, katerega promet je posameznikom omejen“ v neskladju z Ustavo.
invalid III. kategorije – zaključeno zdravljenje – zmožnost za delo
Pri tožnici – invalidki III. kategorije – ni mogoče ponovno ocenjevati delazmožnosti, ker diagnostika in zdravljenje še nista zaključena. Iz tega razloga je treba šteti, da je pri njej še vedno podana invalidnost III. kategorije in da je še nadalje zmožna za drugo ustrezno delo z že podanimi omejitvami.
Sklep o ustavitvi izvršbe res v času vložitve predloga za nadaljevanje izvršbe z dne 17.3.2008 še ni bil pravnomočen vendar se upnik zoper sklep ni pritožil in je ta postal pravnomočen dne 22.3.2008. S tem je bila izvršba pravnomočno ustavljena.
Toženka je pogodbo o opravljanju specializacije kršila in specializacijo predčasno opustila, zaradi česar namen tožeče stranke, zaradi katerega je plačala stroške specializacije, ni bil dosežen, zato je zahteva delodajalca utemeljena.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – pogodba o zaposlitvi za določen čas – ustrezna zaposlitev
Ekonomski razlog, ki narekuje prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, je med drugim podan, če zaradi stanja na trgu (prezasičenosti trga) delavec ne more doseči sklenitve zadostnega števila zavarovanj za pokrivanje stroškov dela. Takšne objektivne razmere na trgu so razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga na stani delodajalca in ne na strani delavca. Enako stališče je pritožbeno sodišče zavzelo v zadevah opr. št. Pdp 38/2008, Pdp 216/2008 in Pdp 389/2008.
Tožena stranka ob odpovedi tožniku ni bila dolžna ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi za določen čas, saj takšna zaposlitev ne predstavlja ustrezne zaposlitve.
nadomestilo za prenos avtorske pravice na izvedbi – izvedba iz delovnega razmerja – stvarna pristojnost
Tožnica, kot izvajalka v delovnem razmerju (violina-tutti) svojega zahtevka po izplačilu nadomestila za prenos materialnih in drugih pravic na izvedbah, ni utemeljevala na podlagi civilnopravne avtorske oz. izvajalske pogodbe ter neposredno na določbah ZASP, temveč izključno na podlagi pogodbe o zaposlitvi ter splošnega akta delodajalca. Ker gre za spor iz delovnega razmerja, je za njegovo rešitev po določbi 1b) 5. čl. ZDSS-1 pristojno odločati delovno sodišče.
V kolikor takšen sporazum med delavci in delodajalcem ni dosežen na ravni kolektivne pogodbe, ima delodajalec v 126. čl. ZASP izrecno pooblastilo, da v okviru same pogodbe o zaposlitvi, pri sklepanju delovnega razmerja, z vsakim posameznim izvajalcem posebej, dogovori pogoje glede prenosa moralnih in materialnih pravic izvajalcev.
Po določbi splošnega akta tožene stranke, da pripada izvajalcu nadomestilo za prenos materialnih pravic na izvedbah nadomestilo v obliki odpravnine ob prenehanju delovnega razmerja, ki ni nižje od 20 % in ne višje od 50 % zadnje neto plače za polni delovni čas za vsako leto redne zaposlitve pri toženi stranki, je tožnica glede na vrednotenje delovnih mest glasbenikov v orkestru kot tuttistka upravičena do nadomestila v višini 20 %.