Bistveno pri cesiji je, da se dolžnikov položaj zaradi nje ne sme poslabšati. Dolžnik proti cesionarju ohranja vse pravice, ki jih ima proti cedentu. S tega vidika je treba razlagati tudi določbo drugega odstavka 421. člena OZ o tem, da lahko dolžnik uveljavlja proti prevzemniku poleg ugovorov, ki jih ima proti njemu, tudi tiste ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal proti odstopniku do takrat, ko je izvedel za odstop. Odstop terjatve v našem primeru sam po sebi predstavlja ravnanje cedentke, zaradi katerega je bila onemogočena izročitev stvari tožnici. Zaradi tega ima tožničin ugovor nemožnosti izpolnitve pravne učinke tudi proti prevzemniku.
ZDen člen 72. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - denacionalizacija - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine - nadomestna nepremičnina
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali so denacionalizacijski upravičenci, ki prejmejo v denacionalizacijskem postopku vrnjeno premoženje v obliki nadomestnih zemljišč, upravičeni do odškodnine po 72. členu Zakona o denacionalizaciji.
pravica do sodnega varstva - pravica do nepristranskega sojenja - prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi
Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ iz prvega odstavka 35. člena ZKP, ki je odločilen v obravnavanem primeru, zajema različne okoliščine, ki sicer niso neposredno povezane s samo zadevo, pač pa lahko nanjo vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče.
dopuščena revizija - deljena odgovornost - ravnanje oškodovanca - soprispevek oškodovanca - otrok do 7 leta starosti - krivdna sposobnost - oprostitev odgovornosti - opustitev dolžnega nadzorstva - skrbnost staršev - običajnost ravnanja - vzročna zveza
Prispevek oškodovanca, ki ne more biti krivdno sposoben, je lahko upošteven in je podlaga za delno oprostitev odgovorne osebe. V tem primeru je treba odločiti le, ali je otrokovo ravnanje sopovzročilo škodni dogodek, in ni pomembna otrokova krivda ali neskrbnost, niti neskrbnost njegovih staršev. Pri presoji se upošteva (ne)običajnost ravnanja oziroma opustitve in vzročna zveza.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - zaslišanje obremenilne priče - zavrnitev dokaznega predloga
Sodišče v skladu z načelom proste presoje dokazov ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov, pač pa le tiste, glede katerih je obramba obstoj in njihovo pravno relevantnost utemeljila s potrebno stopnjo verjetnosti.
Pravici obdolženca do predlaganja dokazov stoji nasproti obveznost sodišča, da se do dokaznih predlogov opredeli: na glavni obravnavi mora sodnik razloge za zavrnitev dokaznega predloga zapisati v zapisnik o glavni obravnavi, v obrazložitvi sodbe pa mora navesti razloge, iz katerih sodišče ni ugodilo predlogu stranke.
predlog za dopustitev revizije - laična revizija - vloga, ki jo vloži stranka sama - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker je v obravnavanem primeru predlagatelj sam vložil predlog za dopustitev revizije in predlogu ni priložil dokaza o opravljenem pravniškem državnem izpitu, je Vrhovno sodišče njegov predlog zavrglo.
Krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti – tehtni razlogi
Tehtni razlog za prenos krajevne pristojnosti je podan takrat, kadar obstojijo okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave RS oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018947
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - nedopustnost izvršbe - lastninska pravica na premičnini - pridobitev lastninske pravice - dokazna ocena - izpodbijanje dejanskega stanja - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je toženčev predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
Temeljni načeli za odmero denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo sta glede na določbo 179. člena OZ načelo individualizacije višine odškodnine in načelo njene objektivne pogojenosti. Načelo individualizacije zahteva upoštevanje stopnje in trajanja telesnih in duševnih bolečin ter strahu, izhaja pa iz spoznanja, da je posameznik neponovljiva in nerazdružljiva celota telesne in duševne biti, zato vsak specifično doživlja svojo telesno in duševno celovitost ter posege vanjo. Načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine pa zahteva upoštevanje objektivnih materialnih možnosti družbe ter sodne prakse v podobnih primerih nepremoženjskih škod. Izraža tudi ustavni načeli enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic (enaki primeri se morajo obravnavati enako, različni pa različno).
Grožnja z odpovedjo pogodbe o poslovnem sodelovanju, če ne bo podpisana poroštvena izjava za že obstoječi dolg, ne pomeni nedopustne grožnje po določbi 46. člena OZ.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - gospodarski spor - zavrženje revizije
Ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki znaša 93.385,88 EUR, ne presega mejne vrednosti iz 490. člena ZPP in ker tožeča stranka ni izkazala, da bi bila revizija dopuščena, le-ta ni dovoljena.
dopuščena revizija - neupravičena pridobitev - kondikcijski zahtevek - tristransko razmerje - asignacija - zmota banke - tristransko razmerje pri kondikcijskem zahtevku
Tožnica je na podlagi sklepa o izvršbi plačala dolg dolžnice zato, ker je bila v zmoti glede obstoja dolžničinega kritja na njenem transakcijskem računu. Bila je torej v zmoti glede kritnega razmerja. V zvezi s tem pa je bistveno, da v primeru, če je katero od kavzalnih razmerij obremenjeno z napako, nastane obogatitveno razmerje v tistem kavzalnem razmerju, ki ima napako. Zato ni mogoče šteti, da je obogatitveno razmerje nastalo med toženko in tožnico. Obogatena je bila namreč dolžnica, za katero je tožnica v posledici zmote o kritnem razmerju opravila izpolnitev.
dovoljena revizija - vartsvo konkurence - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - poročilo o preiskavi - pripombe k poročilu o preiskavi - sklep o denarni kazni
Možnost podaje pripomb k poročilu o preiskavi lahko zagotavlja učinkovito kontradiktornost postopka za izdajo sklepa o denarni kazni le v primeru, če iz poročila izhajajo vsa pravno relevantna dejstva ter če ima podjetje tudi možnost razbrati, v kakšnem smislu bo določeno dejstvo pravno relevantno oziroma mu bo pripisan poseben pomen. Le v takem primeru lahko nameni ustrezno pozornost morebitni dodatni razjasnitvi posameznega dejstva ali okoliščine. Možnost izjave namreč ne pomeni samo izjave o tem, ali je določen zapis v poročilu (ne)resničen, temveč obsega tudi pravico stranke, da navede vsa dejstva, ki lahko prispevajo k njenemu uspehu v postopku. To pravico pa lahko učinkovito izkoristi le, če ve, v kakšnem kontekstu bodo dejstva uporabljena in kakšne dodatne okoliščine bi lahko v zvezi z njimi navedla.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti
Vrhovno sodišče lahko tudi na predlog strank določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek (67. člen ZPP). Pri tem pa je treba upoštevati, da predstavlja delegacija pristojnosti izjemo glede na splošna pravila o krajevni pristojnosti in je zato treba razloge zanjo razlagati restriktivno.
nujna delegacija pristojnosti - izločitev vseh sodnikov pristojnega sodišča
Iz sklepov Su 582/2015 z dne 2. 6. 2015, 18. 6. 2015 in 2. 9. 2015 izhaja, da so bili v tej zadevi izločeni že vsi drugi okrožni sodniki Okrožnega sodišča na Ptuju, in sicer zaradi izločitvenega razloga po šesti točki 70. člena ZPP. Predlagatelj pa je zaradi dobrega poznanstva z drugim tožencem in sodelovanja s prvim tožencem predlagal tudi svojo izločitev.
Ker zaradi izkazanih okoliščin Okrožno sodišče na Ptuju ne more postopati (66. člena ZPP), se kot drugo stvarno pristojno sodišče določi Okrožno sodišče v Mariboru.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov ekonomičnosti - sprememba sedeža toženca
Glede na to, da je tožena stranka med postopkom prenesla svoj sedež v Portorož, tožeča stranka pa ima itak svoj sedež v Portorožu, je očitno, da postopek pred sodiščem v Krškem ne bi bil ekonomičen. Prenos krajevne pristojnosti v Koper pa je v obravnavani zadevi smotrn tudi iz razloga, ker pred sodiščem v Krškem prvi narok za glavno obravnavo še ni bil opravljen.
Upoštevaje, da sodišče prve stopnje niti v sodbi ni navedlo razlogov za zavrnitev dokaznega predloga, je logično, da tožena stranka s pritožbeno grajo procesne kršitve ni mogla biti prepozna.
Nesubstanciranost dokaznega predloga pomeni upravičen razlog za njegovo zavrnitev. Ker je v postopku pred sodiščem prve stopnje dokazni predlog tožene stranke ostal nesubstanciran, je odločitev sodišča prve stopnje, da dokaza s ponovnim zaslišanjem direktorja tožene stranke ne izvede, pravilna.
ZEKom člen 56, 56/2. ZEKom-1 člen 7, 7/4. Pravilnik o načinu izračuna plačil na podlagi obvestila za uporabo radijskih frekvenc in za uporabo števil člen 5. URS člen 120, 147. Direktiva 2002/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. 3. 2002 o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev člen 6, 12. Pogodba o delovanju Evropske unije člen člen 267.