inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - neskladna gradnja - objekt akumulacije za zasneževanje
V obravnavanem primeru ne gre za uporabo dela objekta v nasprotju s pogoji iz gradbenega dovoljenja, temveč za ugotovitev, da objekt ni grajen v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem, kar med strankama ni sporno. Ne gre niti za to, da bi bil neskladen del gradnje, temveč je z gradbenim dovoljenjem neskladen cel objekt akumulacije za zasneževanje. Zato je napačno tožničino stališče, da se prepovedi ne morejo nanašati na tisti del gradnje, ki ustreza dimenzijam in kapacitetam, kot jih določa gradbeno dovoljenje.
Zaradi gradnje novega objekta, kot je to v obravnavanem primeru, je mogoče odmeriti komunalni prispevek, če občina ni zagotovila gradnje kompletne komunalne opreme, s katero bi bila po mnenju investitorja šele zagotovljena opremljenost stavbnega zemljišča. V tem primeru mora namreč investitor, ki kljub temu želi graditi, na drug način zagotoviti minimalno komunalno oskrbo objekta v skladu z določbami prostorskega izvedbenega akta. Če to ni mogoče in zaradi tega gradbeno dovoljenje ni izdano, pa je upravičen do vračila morebiti že plačanega denarnega prispevka.
Občina ni upravičena do komunalnega prispevka za električno omrežje, saj ne gre za omrežje, katerega gradnjo bi zagotavljala sama.
ZUP člen 214. ZZDej člen 64. Pravilnik o pripravništvu in strokovnih izpitih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev na področju zdravstvene dejavnosti člen 30, 30/3.
V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka ni navedla dejstev in okoliščin, ki so narekovale zavrnitev tožničinega predloga oziroma ni navedla dokazov za oceno, da tožnica ne izpolnjuje pogojev iz tretjega odstavka 30. člena Pravilnika o pripravništvu in strokovnih izpitih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev na področju zdravstvene dejavnosti za oprostitev opravljanja strokovnega izpita. Brez navedbe za odločitev pomembnih dejstev pa sodišče ne more preizkusiti pravilnosti in zakonitosti odločitve v izpodbijani odločbi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Tožnica ima premoženje, ki presega 13.780,00 EUR, zato ni upravičena do brezplačne pravne pomoči, kot je pravilno ugotovila tožena stranka, saj gre v konkretnem primeru za nepremičnino, v kateri tožnica ne živi, zato se pri ugotavljanju vrednosti upošteva celotni delež. Sodišče ne more upoštevati tožbenih navedb, da navedeno premoženje tožnici ne prinaša nobenega prihodka iz naslova najemnine v zadnjih dveh koledarskih letih pred vložitvijo predmetne prošnje, saj zakon ne predvideva, da bi se pri ugotavljanju vrednosti premoženja presojalo, kakšne so možnosti pridobivanja sadov z morebitnim oddajanjem ali prodajo nepremičnine oziroma pridobivanje prihodkov iz tega naslova.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - napačna uporaba materialnega prava
Tožnik je zaprosil za brezplačno pravno pomoč zaradi vložitve predloga za odlog izvršbe in predloga za preklic dražbe na nepremičnini, ki naravi predstavlja ½ hiše (lastnik katere je tožnik do celote in kjer tudi živi), uporabne površine 97 m2, katere presežek 37 m2 nad površino primernega stanovanja (tj. nad 60 m2) je organ upošteval kot premoženje, s katerim lahko tožnik razpolaga. Po mnenju sodišča tega premoženja v konkretnem primeru ni mogoče upoštevati kot premoženja tožnika, s katerim lahko razpolaga. Pri tem pa je treba tudi upoštevati, da bi v primeru prodaje ½ nepremičnine tožnik imel v lasti le še preostalo ½ te nepremičnine, torej (le) 48,50 m2 uporabne površine. Zato presežka stanovanjske hiše v površini 37 m2, v kateri tožnik živi, glede na okoliščine obravnavanega primera ni mogoče šteti kot premoženja prosilca, s katerim ta lahko razpolaga.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - sprememba premoženjskega stanja
V času odločanja o izpolnjevanju pogojev za dodelitev BPP po 49. členu ZBPP je tožnica samska oseba in hčerke v skladu z določilom 23. člena ZBPP ni mogoče šteti kot njenega družinskega člana. Prav tako tožnica finančnega pogoja za brezplačno pravno pomoč ne izpolnjuje več, saj njen mesečni dohodek znaša 634,41 EUR neto in presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve.
Odlok o višini prispevka za priključitev na kanalizacijsko omrežje Občine Lendava člen 2.
javna infrastruktura - priključitev na kanalizacijsko omrežje - prispevek za priključitev na kanalizacijsko omrežje - zavezanec za plačilo prispevka
Tožnico je kot solastnico zemljišča in objekta, ki se priključuje na novo zgrajeno kanalizacijsko omrežje, občinska uprava pravilno štela za zavezanko za plačilo sorazmernega dela prispevka, ki ji je bil po uradni dolžnosti v plačilo naložen z izpodbijano odločbo.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja
Namen vodenja inšpekcijskih postopkov je nadzor nad izvajanjem zakonov, torej varovanje javnega interesa. Zaradi navedenega so v inšpekcijskem postopku relevantna le vprašanja, ali so za konkretno gradnjo izpolnjeni zakonski pogoji.
Tožnik za svoje trditve ni ponudil niti predlagal nobenih dokazov, ampak je zahtevek za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji utemeljeval zgolj s posplošenimi in nekonkretiziranimi navedbami, ki jih tudi v tožbi ni kakorkoli podrobneje konkretiziral oziroma natančneje opredelil, niti ni v podkrepitev svojih navedb ponudil ničesar drugega. Zato ni zadostil zahtevam dokaznega bremena, ki je v tovrstnih zadevah deljeno med obe stranki in ne, kot zmotno zatrjuje v tožbi, izključno ali pretežno na strani tožene stranke.
V kolikor bi bil izpodbijani sklep izvršen še pred odločitvijo sodišča o glavni stvari, bi to pomenilo, da se tožnika v skrajnem primeru izžene iz Republike Slovenije. To pa bi imelo za tožnika tako pravno posledico, da vzpostavitev prejšnjega pravnega razmerja ne bi bila več mogoča, čeprav bi v tem upravnem sporu uspel. V kolikor bi bil izpodbijani sklep izvršen še pred odločitvijo sodišča o tožbi in se v času sodnega odločanja tožnik ne bi več nahajal na območju Republike Slovenije, ne bi bil več pod jurisdikcijo te države. Zaradi tega ne bi več izkazoval pravnega interesa, ker bi mu naknadno prenehal. Tudi če bi v upravnem sporu uspel in bi bil sklep odpravljen ter zadeva vrnjena toženi stranki v ponovno odločanje, si s tem svojega položaja ne bi mogel več izboljšati. Sodno varstvo v upravnem sporu na ta način ne bi moglo biti več učinkovito. S tem pa bi bila kršena pravica do sodnega varstva, kajti ta pravica se lahko uresničuje le pod pogojem, da je tako sodno varstvo učinkovito. Poleg tega po oceni sodišča izvršitev izpodbijanega akta tudi ne nasprotuje javni koristi.
Nadzor nad prometom s kmetijskimi zemljišči je zagotovljen z administrativnimi ukrepi države. Tako mora pravni posel v zvezi s prometom s kmetijskimi zemljišči, gozdovi ali kmetijami odobriti upravna enota. Tak pravni posel je torej sklenjen pod odložnim pogojem odobritve. Navedeno pomeni, da takšna pogodba ne učinkuje že s sklenitvijo ampak le, če se odložni pogoj izpolni. Za odločitev o odobritvi pravnega posla tako ni relevanten trenutek sklenitve pogodbe, ampak pogoji za odobritev v času odločanja. ZKZ-C ni predvidel, da se v postopkih odobritve pravnih poslov, začetih od njegove uveljavitve, odloča po do uveljavitve ZKZ-C veljavnih predpisih, zato je pravilna odločitev upravnega organa, ki je pri odločitvi uporabil v času odločanja veljaven ZKZ-C. V skladu z določbami tega predpisa pa v času izdaje izpodbijane odločbe za odobritev tega pravnega posla zakonski pogoji niso bili izpolnjeni.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - osebni stečaj - odpust obveznosti
Tožena stranka tožnika ob podaji prošnje za brezplačno pravno pomoč ni pozvala, ali namerava vložiti predlog za odpust obveznosti, tožnik pa se na ta predlog sklicuje v tožbi, poleg tega pa dokaj obširno in prepričljivo opisuje objektivne okoliščine, zaradi katerih je prišel v veliko finančno stisko in med katerimi ni zaznati razlogov za finančno stisko, na katere bi tožnik nedvomno lahko pomembno vplival z svojim drugačnim (moralnim) ravnanjem, glede na to, da načelo socialne države ne more (oziroma ne sme) vsakršnega razloga za finančno stisko pokrivati z zmanjševanjem socialnih tveganj.
Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 22, 35, 35/1.
kmetijsko gospodarstvo - register kmetijskih gospodarstev - izbris GERK po uradni dolžnosti - pravica do uporabe kmetijskih zemljišč - soglasje solastnika zemljišč
Ker tožnik soglasja solastnice za uporabo zemljišč ni predložil, je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je zemljišča izbrisal iz kmetijskega gospodarstva, katerega nosilec je tožnik.
kmetijstvo - povečanje gospodarske vrednosti gozdov - nakup nove mehanizacije - zahtevek za izplačilo odobrenih sredstev - pogoji za izplačilo sredstev - namenska uporaba sredstev
Dejstvo, da se traktor uporablja pred začetkom del v gozdu, še ne predstavlja nedopustne uporabe sredstev.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - pravočasnost po faksu oddane vloge - neenotna sodna praksa
Sodna praksa je neenotna glede tega, ali naj se vloga, poslana zadnji dan prekluzivnega roka po faksu, šteje za pravočasno tudi, če je bila poslana po poteku poslovnega časa sodišča, ali pa naj se taka vloga ne šteje za pravočasno. Ker pa je sodna praksa glede tega vprašanja neenotna, ni mogoče reči, da bi bilo nerazumno vlagati pritožbo zoper sklep o zavrženju ugovora zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z drugimi sredstvi.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-2, 55, 55/1, 55/1-5, 55/1-6. ZUS-1 člen 40, 40/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu - sum zavajanja in zlorabe postopka
V konkretnem primeru so podani utemeljeni razlogi za ugotovitev, da gre za nesporno zavajanje oziroma zlorabo postopka pridobitve mednarodne zaščite, in sicer precej iznad minimalnega praga, ki je glede na upravno in sodno prakso potreben za zavrnitev vloge kot očitno neutemeljene.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Sodišče je dolžno za potrebe postopka odločanja o brezplačni pravni pomoči v določenem obsegu opraviti vsebinski preizkus zadeve, na katero se nanaša prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Navedene ugotovitve pa so relevantne le za ta postopek in ne pomenijo prejudiciranja odločitve v drugi zadevi.
izdaja dovoljenja za prekop posmrtnih ostankov umrlega - odločanje po prostem preudarku - soglasje najemnika groba
Soglasje najemnika groba je pogoj za diskrecijsko odločanje upravnega organa o zahtevi za prekop in prenos posmrtnih ostankov. Iz podatkov upravnega spisa izhaja, da najemnik groba ni dal soglasja za prekop pokojne, zato tudi ni pomemben razlog, zakaj tožnica ni mogla urediti najema groba za pokop matere. Glede na navedeno ni izpolnjen pogoj iz 9. člena ZPPDUP za odločanje po prostem preudarku (diskrecijski pravici). Le tedaj, če je dano soglasje najemnika groba, je upravni organ po navedeni določbi pooblaščen ugotavljati interes vlagatelja zahteve za prekop pokojnega in odločiti po prostem preudarku, seveda ob upoštevanju načela zakonitosti (6. člen ZUP).
ZUP člen 214. ZZDej člen 64. Pravilnik o pripravništvu in strokovnih izpitih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev na področju zdravstvene dejavnosti člen 30, 30/3.
Tožena stranka v izpodbijani odločbi ni navedla dejstev in okoliščin, ki so narekovale zavrnitev tožničinega predloga, saj ni navedla dokazov za oceno, da tožnica ne izpolnjuje pogojev za oprostitev opravljanja strokovnega izpita. Zato se odločba ne da preizkusiti in je nezakonita.
tujec - dovolitev zadrževanja - podaljšanje dovoljenja - pravice tujca, ki mu je dovoljeno zadrževanje
Tožniku gibanje od januarja 2012 dalje ni več omejeno, zaradi tega ni mogoče določiti plačila stroškov nastanitve s strani Centra za tujce v socialnovarstvenem zavodu, saj to velja le za tujce, ki jim je gibanje omejeno po 76. členu ZTuj-2. Tistim tujcem pa, ki jim je dovoljeno zadrževanje, pripadajo pravice iz 75. člena ZTuj-2. ZTuj-2 namreč povsem jasno razmejuje posebno ureditev in tudi obseg pravic za tiste tujce, ki jim je omejeno gibanje po 76. členu ZTuj-2, in za tiste, ki jim je dovoljeno zadrževanje po 73. členu Ztuj-2.
ZDen člen 44, 44/4. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih nepremičnin, premičnin, podjetij oziroma premoženja člen 4.
denacionalizacija - odškodnina - višina odškodnine - vrednost podržavljenega premoženja - ugotavljanje vrednosti podržavljenega premoženja
Prevzem premičnin v letu 1946 je predstavljal ukrep začasnega odvzema upravljanja, ne pa podržavljenje oziroma izgubo lastninske pravice, kar je bistveni pogoj za denacionalizacijo. Do podržavljenja je prišlo v letu 1953, zato je torej glede vrednotenja premičnin treba upoštevati leto 1953 in je zmotno stališče tožnikov, da je treba ugotavljati njihovo vrednost glede na leto 1946. Škoda, ki naj bi utrpeli od povzema do podržavljenja, pa ni predmet denacionalizacijskega postopka.
Vprašanje časa podržavljenja (in s tem dejstvom povezano upoštevanje parametrov za določanje odškodnine) ni vprašanje, prepuščeno izvedencu, temveč pravno vprašanje, o katerem se mora opredeliti upravni organ.