TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožbi se delno ugodi, tako da se izpodbijana 1. točka izreka odločbe št. 2142-268/2010/44 (1312-04) z dne 4. 3. 2013 v delu, ki se nanaša na A. A., odpravi in se zadeva v tem delu vrne toženi stranki v ponoven postopek, v preostalem delu, ki se nanaša na B. B. pa se tožba zavrne.

Tožena stranka ni nobenih dejstev ugotavljala v zvezi s pravico do združevanja družine v razmerju med tožnico in njeno mamo, čeprav je za zadevo bistveno, ali je močna družinska vez oziroma uresničevanje družinskega življenja med tožnico in njeno mamo resnično obstajala v izvorni državi v času, ko je tožnica živela še v Somaliji, kajti zgolj skrb tožnice, kaj se bo zgodilo z njeno mamo v taborišču v Keniji, ni zadostna podlaga za združevanje družine.

Tožena stranka je v odgovoru na tožbo tudi postavila ugotovitev, da "ne dvomi, da se je med tožničino mamo in tožničinimi otroci izoblikovala trdna vez, saj je neizpodbitno, da je tožničina mama za tožničine otroke ves čas tudi skrbela." To so pravno relevantne okoliščine za pravilno uporabo 7. člena Listine v razmerju med otroci tožnice in njihovo babico, ki bi jih tožena stranka morala vključiti v obrazložitev odločbe, pa jih ni, in ki so relevantne tudi za ugotovitev, ali zavrnitev prošnje v delu, ki se nanaša na združevanje s tožničino mamo, nima morda takšnega dejanskega vpliva na uresničevanje že priznane pravice otrok in tožnice do združitve iz 3. odstavka 24. člena Listine, da do realne uresničitve temeljne pravice otrok in tožnice iz 3. odstavka 24. člena Listine sploh ne more priti. Omejitev te že pravnomočno priznane pravice bi bila namreč v konkretnem primeru dopustna samo pod pogojem, da ne bi bila v nasprotju s koristmi otrok.

Če so družinske vezi med tožničinimi otroci in tožničino mamo tako močne, da ne bi bilo v skladu z načelom primarne koristi za otroke, da se morajo otroci zaradi združitve z materjo ločiti od stare mame, potem je z izpodbijano odločbo lahko nesorazmerno ali pretirano prizadeta, če ne celo dejansko odvzeta (četudi pravno-formalno priznana) pravica otrok do združitve z materjo. Vendar dejstvo, ali so otroci tako povezani z babico, da brez nje ne bi bilo v skladu s primarnimi koristmi otrok, da bi se združili z materjo, ni razčiščeno.

Tožničini otroci, ki so stari od 13 let do 7 let, so dovolj stari, da lahko najmanj tisti starejši v postopku povedo tudi svoje mnenje; glede na to, da je tožena stranka našla možnost za pridobitev izjave tožničine mame prek predstavnika UNHCR, bi morala to isto storiti tudi zaradi pridobitve mnenja otrok glede njihovega odnosa do tega, ali bi se zaradi združitve z materjo, ki jim je že priznana pravica, brez pretirane škode za njihove koristi ločili od babice.