ZPOmK-1 člen 6, 19, 36. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 101. Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) člen 81.
varstvo konkurence - načelo kontradiktornosti - podjetje - pojem podjetja - ekonomska celota - merila za presojo ekonomske celote
Tožeča stranka vse do izdaje Odločbe ni bila seznanjena z dejstvi in dokazi, ki jih je Agencija štela kot pomembne za zaključek, da v tej zadevi ekonomska celota ne obstaja oziroma da gre za sporazum med neodvisnima podjetjema. S takšnim postopanjem je Agencija tožeči stranki odvzela možnost učinkovite obrambe oziroma možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.
Za presojo, ali povezani družbi tvorita ekonomsko celoto, je lahko pomembna predvsem okoliščina, kot je vpletenost družbe matere v upravljanje hčerinske družbe.
varstvo konkurence - solidarna odgovornost družbe matere – dokazovanje – dokazno breme družbe matere – sodna praksa Sodišča Evropske skupnosti
Po sodni praksi SES ustvarja 100 % kapitalski delež družbe matere v hčerinski družbi izpodbojno domnevo o njenem odločilnem vplivu na poslovanje družbe hčere. Izpodbojnost domneve pomeni, da družba mati nosi dokazno breme, da nima odločilnega vpliva na poslovanje družbe hčere.
ZPomK-1 člen 6, 6/1. Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) člen 81. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 101.
varstvo konkurence - postopek pred Uradom za varstvo konkurence - kartelno dogovarjanje - omejevalni sporazum - sodna praksa Sodišča Evropske unije -
V zvezi z uporabo domačega prava (ZPOmK od 9. julija 1999 do 23. aprila 2008 in od tedaj dalje ZPOmK-1) je mogoče uporabljati judikaturo Sodišča EU kot prepričevalni argument, saj so omejevalni (kartelni) sporazumi v bistvenem enako kot v našem pravu opredeljeni v 101. členu PDEU (prej v 81. členu PES). Enako besedilo pravnih pravil vodi s pomočjo enakih razlagalnih metod nujno do zelo podobnega, če ne že povsem enakega razumevanja (tolmačenja) njihove vsebine. Toženec se je zato v izpodbijani odločbi smel sklicevati na odločbe Sodišča EU tudi v zvezi z uporabo domačega prava.
Usklajevanje pri oddaji ponudb na posameznih razpisih avtocestnega programa je pomenilo, da so se udeleženci kartela zavestno izogibali medsebojnemu tekmovanju, kar je bistvo konkurence. Prav zgoraj navedeni primer pokaže, kaj je bil objektivni cilj „Sporazuma 2000“: izključitev učinkovitega medsebojnega konkuriranja. Udeleženci kartela so prevzeli nalogo, ki je v tržnem gospodarstvu prepuščena trgu.
ZPOmK-1 člen 6, 6/1, 15. ZUP člen 164, 164/2, 214, 214/3, 237, 237/2-7. ZJN-2 člen 44, 44/3.
varstvo konkurence - kartelno dogovarjanje - postopek pred Uradom za varstvo konkurence - ugotovitev dejanskega stanja - upravni postopek - dokazovanje - dokazi
Po določbi drugega odstavka 15. člena ZPOmK-1 se za postopek odločanja Agencije uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek, če ni v ZPOmK-1 določeno drugače. V upravnem postopku se po določbi drugega odstavka 164. člena ZUP uporabi kot dokaz vse, kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari in kar ustreza posameznemu primeru, zlasti pa listine, priče, izjave strank, izvedence in oglede. Zakon ne dela nobenih razlik med dokazi, ki jih po uradni dolžnosti pridobi organ, in med tistimi, ki jih organu ponudijo stranke postopka. Ene in druge mora organ obravnavati enako (nepristransko). V odločbi mora navesti razloge, ki so odločilni za presojo posameznih dokazov (3. točka prvega odstavka 214. člena ZUP).
ZPomK-1 člen 9, 19, 21, 28, 29, 33. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 102. Pogodba o ustanovitvi Evrospke skupnosti (PES) člen 82.
varstvo konkurence - zloraba prevladujočega položaja - trg televizijskega oglaševanja - storitveni trg - geografski trg - sklepanje ekskluzivnih dogovorov - pogojni popusti za zvestobo - nedopustno ravnanje - učinki ravnanja kršitelja na trg - dokazovanje obstoja prevladujočega položaja - tržni delež - nenapovedana preiskava - najhujše kršitve konkurenčnega pravna - načelo kontradiktornosti - načelo sorazmernosti
Glede na načelo sorazmernosti se nenapovedana preiskava praviloma lahko izvede zgolj za odkrivanje dokazov, vezanih na najhujše kršitve konkurenčnega prava. Povedano drugače, kadar v primerih najhujših kršitev konkurenčnega prava obstaja utemeljena nevarnost, da bi podjetje uničilo ali skrilo relevantne dokaze, je izvedba nenapovedane preiskave smiselna ter ob izpolnjevanju zakonskih pogojev tudi zakonita. Ob tem Vrhovno sodišče opozarja na napačno stališče Agencija, da je ta „prosta pri izbiri“ ustreznega preiskovalnega instrumenta, saj to ne izhaja iz določb ZPOmK-1.
Agencija z opravo sporne nenapovedane preiskave ni kršila načela sorazmernosti, saj jo je opravila na podlagi suma obstoja kršitve zlorabe prevladujočega položaja preko prakse sklepanja eksluzivnih pogodb, kar ustreza pojmu „najhujših kršitev konkurenčnega prava“.
Kot pravilno izhaja iz izpodbijane odločbe je podjetje s prevladujočim položajem podvrženo strožjim kriterijem dopustnosti ravnanja na trgu kot preostali konkurenti, ki takšnega položaja nimajo. Ravno zaradi te posebne odgovornosti na trgu, na katerem prevladuje, je nedopustna tudi zloraba položaja z ravnanjem, ki je drugače sprejemljivo za ostale konkurente, ter tudi, če ni imelo namena po storitvi ravnanja zlorabe. Bistven je namreč učinek njegovega ravnanja na trg.
Pri zlorabi prevladujočega položaja, prepovedanega z 9. členom ZPOmK-1 in 102. členom PDEU, gre za objektiven koncept, kar pomeni, da se pri presoji o obstoju zlorabe kot „pogoj“ za vzpostavitev kršitve ne zahteva namen kršitelja, temveč se v vsakokratnih okoliščinah konkretne zadeve presoja učinek spornega ravnanja na trg, z vidika ohranjanja še obstoječe konkurence na trgu oziroma razvoja te konkurence. Razlaga objektivnega koncepta je tako vezana na ravnanje podjetja s prevladujočim položajem, ki lahko vpliva na sestavo trga, na katerem pa je prav zaradi njegove prisotnosti raven konkurence oslabljena. Zato so neutemeljene tožbene navedbe o pravno zmotni opustitvi dokazovanja obstoja izrecnega „namena“ tožnice omejiti konkurenco s spornimi ravnanji, saj namen zlorabe ni nujni pogoj koncepta zlorabe, ki je prepovedana z 9. členom ZPOmK-1 in 102. členom PDEU. Čeprav drži, da so pri ugotavljanju „zlorabe“ zelo koristni neposredni dokazi o obstoju izključevalne strategije, vezane na namerno izključevanje konkurentov s trga s strani podjetja s prevladujočim položajem, pa ti vendarle za končno odločitev niso potrebni, če iz ostalih relevantnih okoliščin izhaja jasen obstoj kršitve 9. člena ZPOmK-1 in 102. člena PDEU. Razmejitev med dopustnim in nedopustnim delovanjem je namreč v vsakokratnih okoliščinah zadeve odvisna od različnih dejavnikov in od stopnje njihove upoštevnosti, pri čemer pa je ravno za izključne sporazume še posebej značilno, da omogočajo izvajanje močnega konkurenčnega pritiska, saj preko izključne vezave strank že sami po sebi povzročajo učinek preprečevanja vstopa ali širitve konkurenčnih podjetij.
Pravilen je pristop Agencije, ki je v kontekstu presoje „obstoja zlorabe“ upoštevala močan tržni položaj tožnice, njeno vlogo neizogibnega poslovnega partnerja, dejanske pogoje na upoštevnem trgu, individualiziran pristop pri sklepanju ekskluzivnih pogodb, različna merila in pogoje pri odobritvi popustov, dejstvo sklepanja pogodb za eno leto, dolgotrajno obdobje izvajanja sporne poslovne prakse ter odsotnost logične razlage, zakaj naj bi bili le v primeru strankinega pristanka na ekskluzivnost večji popusti pri odkupu oglasnega prostora ekonomsko (stroškovno) utemeljeni.
Ob tem Vrhovno sodišče opozarja, da iz sodne prakse SEU izhaja, da pri teh oblikah zlorabe prevladujočega položaja (izključnih sporazumih in pogojnih popustih za zvestobo) zadostuje že sklep, da se z ravnanjem podjetja s prevladujočim položajem, ki kaže na zlorabo, skuša omejiti konkurenco oziroma da ima sporno ravnanje lahko tovrstni učinek; da zadostuje, da je na podlagi presoje vseh okoliščin konkretne zadeve mogoče sklepati, da je učinek teh praks omejitev ali izključitev konkurence na zadevnem trgu oziroma da je to z njimi mogoče storiti. Zato je neutemeljen tožbeni očitek o zmotni uporabi materialnega prava pri presoji proti-konkurenčnih učinkov spornih izključnih sporazumov.
ZPomK-1 člen 3, 6, 6/1, 24, 24/1, 24/5, 36, 36/4. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 101. Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) člen 81. ZUP člen 164, 164/2.
varstvo konkurence - kartelno dogovarjanje - omejevalni sporazum - postopek pred Uradom za varstvo konkurence - upravni postopek - načelo kontradiktornosti - dokazovanje - razkritje zaupnih dokumentov - zavrnitev dokaznega predloga - nova dejstva - sklep o uvedbi postopka
Izjava strank o povzetku relevantnih dejstev je namenjena udejanjanju načela kontradiktornosti (uresničitvi pravice do izjave). V njej lahko stranka opozori na dejstva, ki so ji v prid in ponudi za to primerne dokaze. Šele če toženec teh pravno pomembnih dejstev in dokazov ne obravnava in o njih ne zavzame stališča v odločbi, je kršeno načelo kontradiktornosti.
Na prvi pogled se sicer zdi, da je tožnik ujet v začaran krog, saj ne more dokazati vpliva dokumenta, če ga ne pozna; vpogled dokumenta pa se mu onemogoča, ker bi prav tak vpliv moral dokazati. Vendar pa za izkazovanje pomena zaupnega dokumenta zadostuje že sklicevanje na vrsto dokumenta, na materijo, na katero se nanaša, ne glede na to, da v podrobnostih (zakritih delih) vsebina dokumenta ni znana. Iz t.i. nezaupnih različic dokumentov, ki so bile na voljo vsem strankam postopka pred tožencem, je mogoče razbrati dovolj podlage za utemeljevanje, ali bi posamezen, konkretno poimenovan dokument lahko prispeval k razbremenitvi tožnika.
Kršitev načela kontradiktornosti pomeni le zavrnitev takih dokazov, s katerimi se dokazujejo dejstva, ki so pomembna za odločbo.
Če nova ugotovljena dejstva pomenijo le dopolnitve istega historičnega dogajanja, a še v okviru iste zakonske kršitve, potem ne gre za drugo kršitev in nov sklep o uvedbi postopka ni potreben. Za tak primer je šlo tudi v predmetni zadevi. Toženec je kljub dopolnjenim dejanskim ugotovitvam lahko izdal izpodbijano odločbo, ne da bi pred tem izdal nov sklep o uvedbi preiskave.
Usklajevanje pri oddaji ponudb na posameznih razpisih avtocestnega programa je pomenilo, da so se udeleženci kartela zavestno izogibali medsebojnemu tekmovanju, kar je bistvo konkurence. Ni šlo le za skupen nastop na posameznem avtocestnem odseku, pač pa za izigravanje javnih razpisov na celotnem avtocestnem programu v obdobju desetih let. Pri tem nič ne spremeni motiv posameznega udeleženca kartela.
Če je bil namen skupnega nastopanja na podlagi kartelnega dogovora zvišanje cen, kot ugotavlja toženec, potem so višje ponudbene cene članov kartela same po sebi omogočale drugim tujim podjetjem večje možnosti za uspeh na javnih razpisih DARS.
ZPomK-1 člen 6, 6/1, 15. ZJN-2 člen 44, 44/3. ZUP člen 164, 164/2, 214, 214/3, 237, 237/2-7.
varstvo konkurence – kartelno dogovarjanje - postopek pred Uradom za varstvo konkurence – ugotovitev dejanskega stanja – upravni postopek – dokazovanje - dokazi
Po določbi drugega odstavka 15. člena ZPOmK-1 se za postopek odločanja Agencije uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek, če ni v ZPOmK-1 določeno drugače. V upravnem postopku se po določbi drugega odstavka 164. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) uporabi kot dokaz vse, kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari in kar ustreza posameznemu primeru, zlasti pa listine, priče, izjave strank, izvedence in oglede. Zakon ne dela nobenih razlik med dokazi, ki jih po uradni dolžnosti pridobi organ, in med tistimi, ki jih organu ponudijo stranke postopka. Ene in druge mora organ obravnavati enako (nepristransko). V odločbi mora navesti razloge, ki so odločilni za presojo posameznih dokazov (3. točka prvega odstavka 214. člena ZUP).
ZPOmK-1 člen 9, 16, 16/4, 18, 19, 40, 40/1. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 102. ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-6. ZUP člen 43.
varstvo konkurence - postopek pred Uradom za varstvo konkurence - pravica do sodnega varstva - dopustnost tožbe stranskega udeleženca - pravni interes stranskega udeleženca za tožbo - pravica stranskega udeleženca do kontradiktornega postopka - ustavitev postopka ugotavljanja zlorabe prevladujočega položaja - smotrnost nadaljnjega postopka
Okoliščina, da urad oziroma agencija vodi postopek po uradni dolžnosti zaradi varovanja javnega interesa, ne predstavlja avtomatične odsotnosti pravnega interesa stranske udeleženke za izpodbijanje sklepa o ustavitvi postopka. S tem ko je bil postopek v tej zadevi ustavljen, je bil prizadet tožničin pravni interes, zaradi katerega ji je bil v postopku priznan položaj stranske udeleženke. Nasprotno pa bi razveljavitev sklepa o ustavitvi postopka zanjo, ki zatrjuje, da je A. (sedaj B.) kršil 9. člen ZPOmK-1 in 102. člen PDEU, pomenila izboljšanje njenega pravnega položaja.
Stranki je načeloma zagotovljena polna pravica do kontradiktornosti, medtem ko stranski udeleženki ta pravica načeloma ni priznana. Vseeno pa je treba stranski udeleženki pravico do kontradiktornosti (izjemoma) zagotoviti, če ta izhaja iz posameznih zakonskih določb in oziroma ali če je potrebna za varovanje njenega pravnega interesa, zaradi katerega se udeležuje postopka pred uradom oziroma agencijo. Urad oziroma agencija, ki vodi postopek po uradni dolžnosti zaradi varstva javnega interesa, ima ob spoštovanju določb ZPOmK-1 določeno polje presoje, ali oziroma v kolikšni meri je treba izjemoma zagotoviti načelo kontradiktornosti tudi stranski udeleženki.
Med več posebnimi okoliščinami, na katere je tožena stranka oprla svojo odločitev o ustavitvi postopka, sta sodni preizkus prestali dve okoliščini, in sicer zahtevnost nadaljnjega postopka in neznaten učinek morebitne odločbe o ugotovitvi obstoja kršitve na učinkovito konkurenco na trgu; to pa v tej zadevi zadošča za zaključek, da nadaljnji postopek, ki ga vodi urad oziroma agencija po uradni dolžnosti zaradi varovanja javnega interesa, ne bi bil smotrn.
ZPomK-1 člen 12, 12/2, 28, 28/1, 29, 29/2, 31, 31/2. ZUP člen 95.
varstvo konkurence – postopek pred Uradom za varstvo konkurence - zloraba prevladujočega položaja – upravni postopek - preiskava poslovnih prostorov – prisotnost pooblaščenih oseb preiskovanca pri preiskavi - zakonitost preiskave - vročitev pisanj - izrek globe – postopek o prekršku
Sklicevanje na odsotnost pooblaščenih oseb tožnika ni utemeljeno. Za vstop in pregled prostorov tožnika ter pregledovanje njegovih poslovnih knjig, pogodb, listin, poslovne korespondence, poslovne evidence in drugih podatkov ni bila potrebna nobena odobritev tožnika. Zato tudi ni bilo potrebe, da bi se čakalo na osebo, ki bi imela taka pooblastila. Odsotnost take osebe potemtakem ne more pomeniti opravičila za nesodelovanje s pooblaščenimi osebami toženke. Čakanje pooblaščenih oseb toženke v recepciji, da se podjetje pripravi na preiskavo oziroma da se pojavi oseba, ki je po internih pravilih podjetja za to odgovorna, je tudi v nasprotju z namenom ureditve preiskave. Ta omogoča t.i. „dawn raid“ (napad ob zori) prav zato, da se onemogoči kakršenkoli vpliv podjetja na dokazno gradivo, ki se ga želi zavarovati.
Če v vložišču ni nikogar ali če oseba, ki dela v vložišču, pisanja noče sprejeti, je šteti, da pravna oseba odklanja sprejem pisanja. Pooblaščena oseba toženke je zato upravičeno pustila oba sklepa na pultu vložišča in je bila tako vročitev obeh sklepov opravljena (95. člen ZUP). To se je dogodilo takoj po prihodu pooblaščenih oseb toženke in ne šele ob 10.45 uri.
VARSTVO KONKURENCE - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK - TELEKOMUNIKACIJE
VS4002392
ZPomK-1 člen 9, 18, 19, 24. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 102. Uredba Sveta št. 1/2003 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe člen 11.
postopek pred Uradom za varstvo konkurence - zloraba prevladujočega položaja - predatorstvo - predatorske cene - metoda izračuna stroškov - pravica do obrambe - pravica do vpogleda v spis - načelo kontradiktornosti - dolžnost varovanja poslovnih skrivnosti - nostrifikacijski postopek
Notifikacijski postopek tako predstavlja način uresničevanja delitve pristojnosti med nacionalnimi organi za varstvo konkurence in Komisijo. Posledično pa tožeča stranka tudi sicer morebitne kršitve tretjega odstavka 11. člena Uredbe 1/2003, konkretizirano ne umesti v kontekst relevantne (nacionalne) procesne kršitve po ZUP(drugi odstavek 15. člena ZPOmK-1), ki naj bi ji bila z zatrjevano opustitvijo kršena.
Prav jasna navedba izvedenih oziroma uporabljenih dokazov v končni odločbi pa je ključna tudi za preizkus očitka kršitve pravice do obrambe in kontradiktornosti postopka, saj je dolžnost razkritja dokumentov odvisna od tega, ali je zaupni podatek uporabljen kot dokaz o relevantnem dejstvu (19. člen ZPOmK-1).
Pri očitku zlorabe prevladujočega položaja zaradi cenovnega predatorstva je poleg splošnih predpostavk, kot so ugotovitev dominantnega položaja in določitev relevantnega trga, bistvena vzpostavitev kriterija zlorabe, ki se odraža v načrtni prodaji blaga/opravljanja storitev pod cenami stroškov, saj je osnovni namen predatorja izločitev konkurentov s trga ob dolgoročni zmožnosti povrnitve teh kratkoročnih izgub.
Iz navedenega logično sledi, da je pri obravnavi predatorstva ključno ravno razlikovanje med ceno, ki je določena (pre)nizko zaradi „predatorskega“ namena in med ceno, ki je določena zelo nizko zaradi težnje po večji konkurenčnosti oziroma povečanju učinkovitosti konkurenčnega procesa.
Možnost umika zahteve je pravica stranke, ki jo lahko uveljavlja v zakonsko določenih okvirih. Skrajno časovno točko, do katere lahko stranka umakne zahtevo v upravnem postopku pred Agencijo, predstavlja vročitev odločbe. Stranka torej lahko vpliva na tek postopka tudi potem, ko je Agencija v zadevi že sprejela oziroma izdala meritorno odločbo in jo odpravila stranki.
Če je bil postopek začet na zahtevo stranke, pa stranka umakne svojo zahtevo, izda organ sklep, da se postopek ustavi.
UPRAVNI SPOR - VARSTVO KONKURENCE - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS1014448
URS člen 36, 37, 38. ZPOmK-1 člen 9, 24, 28, 55, 55/2, 55/3. ZUS-1 člen 4, 4/1, 6, 36/1-3.
zloraba prevladujočega položaja - sklep o uvedbi postopka – sklep o preiskavi - varstvo ustavnih pravic - poseg v ustavne pravice z akti organov – subsidiarno sodno varstvo v upravnem sporu – določljivost dejanj – individualno zatrjevanje kršitve - odločba ustavnega sodišča
Ker je zoper sklep o preiskavi zagotovljeno (drugo) sodno varstvo na podlagi tretjega odstavka 55. člena ZPOmK-1, tudi po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavanem primeru ni izpolnjena procesna predpostavka (odsotnosti drugega sodnega varstva) za odločanje sodišča v upravnem sporu po 4. členu ZUS-1 (subsidiarno sodno varstvo) in tožba na tej pravni podlagi ni dovoljena.
Človekove pravice in temeljne svoboščine so individualne in jih mora uveljavljati vsak zase. Tega pa tožniki niso storili. Drugi do osmi tožnik niti niso zatrjevali niti navedli, katere zasebne informacije ali dokumente naj bi uradne osebe pri opravi preiskave pregledale oziroma kopirale.
Ker tožeča stranka s tožbo v upravnem sporu lahko varuje le svoje pravice oziroma pravne koristi, v obravnavanem primeru, ko drugi do osmi tožnik s tožbo takih pravic oziroma pravnih koristi ne varujejo, za vložitev tožbe v tem upravnem sporu, glede na določbo 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, niso imeli procesne legitimacije. Zato je sodišče prve stopnje tožbo v delu, ki se nanaša na drugega do osmega tožnika pravilno zavrglo na navedeni pravni podlagi.
ZPomK-1 člen 6, 6/1, 15, 28, 28/4, 32, 54, 54/2, 57, 64, 64/1. ZUS-1 člen 27, 27/1. ZUP člen 164, 164/2, 217, 217/1, 237, 237/2. Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) člen 81. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 101.
varstvo konkurence - postopek pred Uradom za varstvo konkurence - sklep o preiskavi - pravica do sodnega varstva - izločitev uradne osebe
A. A. v času izdaje izpodbijanega sklepa ni bil pooblaščenec oziroma odvetnik družb A., zato po 1. točki 35. člena ZUP ni bil podan izločitveni razlog. S postopkom na prvi stopnji je mišljen postopek pred postopkom, v katerem bi se moral predstojnik oziroma uradna oseba izločiti. Tak postopek ni nikoli potekal in zato tudi po 4. točki ZUP ni bil podan razlog za izločitev A. A.
V upravnem postopku se po določbi drugega odstavka 164. člena ZUP uporabi kot dokaz vse, kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari in kar ustreza posameznemu primeru, zlasti pa listine, priče, izjave strank, izvedence in oglede. Zakon ne dela nobenih razlik med dokazi, ki jih po uradni dolžnosti pridobi organ in med tistimi, ki jih organu ponudijo stranke postopka. Ene in druge mora organ obravnavati enako (nepristransko). V odločbi mora navesti razloge, ki so odločilni za presojo posameznih dokazov (3. točka prvega odstavka 214. člena ZUP). Toženka ni tako ravnala. Dokaze, ki jih je predlagal tožnik, je zavrnila brez konkretiziranega pojasnila (navedbe razlogov). Zato odločbe ni mogoče preizkusiti.
Tožnik v graji uporabe materialnega prava pravilno opozarja, da je treba pri vsaki presoji tržnega ravnanja opredeliti upošteven (relevanten) trg. Tržna analiza je izhodišče za vrednotenje ravnanja udeležencev na trgu. Le ravnanje tistih konkurentov, ki imajo primerno tržno moč, je lahko nedopustno s stališča konkurenčnega prava.
Medtem ko je prevladujoči položaj mogoče opredeliti kot položaj ekonomske moči, ki jo uživa podjetje, kar mu daje moč, da deluje v znatni meri neodvisno od svojih konkurentov, kupcev in potrošnikov, je monopolni položaj mogoče opredeliti kot privilegiran položaj podjetja, v katerem so vsi drugi možni konkurenti izključeni iz konkurence pri prodaji izdelkov ali opravljanju storitev.
Obstoj prevladujočega položaja na upoštevnem trgu je predpogoj za njegovo zlorabo oziroma zloraba prevladujočega položaja na trgu predpostavlja obstoj prevladujočega položaja na trgu.
Pri zaključku, da ima nek subjekt prevladujoč položaj na trgu, gre za pravni zaključek.
Uporaba pravnega pojma prevladujočega položaja (kar je manj od monopolnega položaja) predpostavlja celoten sklop dejstev, ki prevladujoči položaj utemeljujejo.
postopek pred Uradom za varstvo konkurence - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe - pravica do vpogleda v spis
Za odločitev v tej zadevi je bistveno, da je bil z izdajo odločbe tožene stranke 306-14/2009-239 z dne 13. 2. 2012 postopek nadzora pred Uradom končan. Zato tožeča stranka tudi ob morebitnem uspehu s tožbo svojega pravnega položaja ne bi mogla več izboljšati oziroma ne bi mogla doseči cilja, ki ga zasleduje s tem pravnim sredstvom.
Ker posledično (predhodne) ustne zavrnitve zahteve za vpogled v spis v okoliščinah konkretne zadeve ni mogoče šteti za sklep, zoper katerega je dopusten postopke sodnega varstva (četrti odstavek 55. člena ZPOmK-1), je Vrhovno sodišče tudi iz teh razlogov odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.
Za odločitev v tej zadevi je bistveno, da je bil z izdajo odločbe tožene stranke 306-14/2009-239 z dne 13. 2. 2012 postopek nadzora pred Uradom končan. Zato tožeča stranka tudi ob morebitnem uspehu s tožbo svojega pravnega položaja ne bi mogla več izboljšati oziroma ne bi mogla doseči cilja, ki ga zasleduje s tem pravnim sredstvom. Ker je postopek nadzora že končan, tožeča stranka svojo pravico do sodnega varstva učinkovito uresničuje s tožbo zoper končno odločbo Urada (sedaj Agencije).
postopek nadzora pred Uradom za varstvo konkurence - pravni interes za tožbo - vpogled v spis po zaključku postopka nadzora - zavrženje tožbe - končan postopek nadzora pred Uradom
Za odločitev v tej zadevi je bistveno, da je bil z izdajo odločbe tožene stranke 3 z dne 13. 2. 2012 postopek nadzora pred Uradom končan. Zato tožeča stranka tudi ob morebitnem uspehu s tožbo svojega pravnega položaja ne bi mogla več izboljšati oziroma ne bi mogla doseči cilja, ki ga zasleduje s tem pravnim sredstvom. Postopek nadzora pred Uradom je bil namreč že končan, poleg tega pa je bil zoper končno odločbo tudi začet postopek sodnega varstva pred Vrhovnim sodiščem (voden pod opr. št. G 9/2012). Zatorej spisa niti ni več pri toženi stranki, ki bi bila sicer v primeru odločitve o razveljavitvi izpodbijanega sklepa pristojna za odločanje o pravici do vpogleda v spis in do pregledovanja dokumentov.
Ker pa (zatrjevano) nezakonito onemogočanje pravice pregledovanja spisa lahko predstavlja kršitev temeljnega načela kontradiktornosti postopka, tožeča stranka lahko pravico do sodnega varstva po že končanem postopku nadzora učinkovito uveljavlja v tožbi zoper (končno) odločbo Urada.
varstvo konkurence - preprečevanje omejevanja konkurence - postopek nadzora pred Uradom za varstvo konkurence - procesne predpostavke - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe - vpogled v spis - končan postopek nadzora pred Uradom
Za odločitev v tej zadevi je bistveno, da je bil z izdajo odločbe tožene stranke postopek nadzora pred Uradom končan. Zato tožeča stranka tudi ob morebitnem uspehu s tožbo svojega pravnega položaja ne bi mogla več izboljšati oziroma ne bi mogla doseči cilja, ki ga zasleduje s tem pravnim sredstvom. Postopek nadzora pred Uradom je bil namreč že končan, poleg tega pa je bil zoper končno odločbo tudi začet postopek sodnega varstva pred Vrhovnim sodiščem. Zatorej spisa niti ni več pri toženi stranki, ki bi bila sicer v primeru odločitve o razveljavitvi izpodbijanega sklepa pristojna za odločanje o pravici do vpogleda v spis in do pregledovanja dokumentov.
Ker pa (zatrjevano) nezakonito onemogočanje pravice pregledovanja spisa lahko predstavlja kršitev temeljnega načela kontradiktornosti postopka, lahko tožeča stranka pravico do sodnega varstva po že končanem postopku nadzora učinkovito uveljavlja v tožbi zoper (končno) odločbo Urada.
varstvo konkurence - zloraba prevladujočega položaja - posledice zlorabe prevladujočega položaja - tržišče
V zadevi C-333/94 P je Sodišče ES videlo povezavo med prevladujočim položajem in učinkom zlorabe v tem, da mora posledica zlorabe prevladujočega položaja nastati prav na tržišču, na katerem ima podjetje prevladujoč položaj, hkrati pa dopustilo, da taka povezava lahko obstaja tudi med prevladujočim položajem in učinkom zlorabe na kakšnem drugem tržišču, a le v posebnih okoliščinah (27. točka sodbe). V predmetni zadevi ne more biti dvomljiva povezava med prevladujočim položajem tožnika in učinkom zlorabe, saj gre za eno in isto tržišče.
varstvo konkurence - izločitev uradne osebe iz postopka pred Agencijo za varstvo konkurence - izločitev direktorja agencije - pravni interes za sodno varstvo - zavrženje tožbe
Iz izpodbijanih sklepov (enako kot iz tožbenih navedb) izhaja, da je bil A. A. v času izdaje spornih sklepov že razrešen s položaja direktorja Urada RS za varstvo konkurence. Iz navedenega zato logično sledi, da si tožnici s tožbo ne moreta izboljšati svojega pravnega položaja, saj sporna oseba zaradi prenehanja funkcije direktorja ni več pristojna odločati v relevantni upravni zadevi.
ZPOmK-1 dopušča sodno varstvo zoper sklep o uvedbi postopka in sklep o preiskavi (šele) v postopku sodnega varstva zoper odločbo, pri čemer izpodbijanje obravnavanih sklepov ni procesna predpostavka za izpodbijanje zakonitosti končne odločbe. Ker z izpodbijanima sklepoma ni bilo poseženo v pravni položaj tožnic glede uveljavljanja sodnega varstva zoper sklep o uvedbi preiskave in sklep o preiskavi, pravno tudi niso pomembne tožbene trditve o neutemeljenosti izdaje izpodbijanih sklepov iz razloga, ker naj bi tožnici z zahtevo za izločitev uradne osebe pravzaprav utemeljevali razloge za razveljavitev sklepa o uvedbi preiskave ter sklepa o preiskavi v okviru postopka nadzora zaradi ugotavljanja domnevne kršitve po 6. členu ZPOmK-1 oziroma 101. členu PDEU.