DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00085508
SZ-1 člen 103, 103/3. ZD člen 145, 145/1. OZ člen 603. SPZ člen 72.
zahtevek za izpraznitev stanovanja - neplačevanje najemnine in stroškov - odpoved najemne pogodbe - skupnost dedičev - skupno upravljanje in razpolaganje z dediščino - neutemeljen tožbeni zahtevek
Dediči do delitve upravljajo in razpolagajo z dediščino skupno. Posamezen dedič sicer lahko zahteva izpolnitev določenih obveznosti, a v korist celotne skupnosti dedičev.
Tožnica v svojem imenu in za svoj račun ni bila upravičena zahtevati izpolnitve zapadlih obveznosti, opomin zato ni bil v skladu s tretjim odstavkom 103. člena SZ-1, zato tudi odpoved pogodbe za stanovanje ni bila utemeljena. Enako velja za garažo.
prodaja - javna dražba - izklicna cena - prodajna cena - pavšalne pritožbene navedbe - prodaja nepremičnine v postopku osebnega stečaja
Pritožbena navedba, da je ocena vrednosti prenizka, ker gre za obnovljeno, energetsko sanirano nepremičnino v centru Ljubljane z dobro razporeditvijo prostorov, je na ravni zgolj posplošenega zatrjevanja, brez vsakršnih konkretnih podatkov, ki bi potrjevali pritožbeno oceno o neprimernosti izklicne cene. Izklicna cena je le izhodišče; v primeru prodaje nepremičnine na dražbi z zviševanjem izklicne cene se namreč prodajna cena izoblikuje glede na stanje na trgu – če je dejanska vrednost nepremičnine višja, zainteresirani dražitelji ustrezno zvišajo prodajno ceno.
PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00085683
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1, 7, 7/1. URS člen 3a. ZPP člen 2, 180, 180/3, 184. ZIZ člen 15, 272, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3, 239, 273.
kreditna pogodba v CHF - ničnost kreditne pogodbe - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - prepoved razpolaganja s terjatvijo - izrek denarne kazni - učinek sklepa o začasni odredbi - namen zavarovanja z začasno odredbo - pogoji za izdajo začasne odredbe - novejša sodna praksa - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - težko nadomestljiva škoda - nujnost izdaje - pogoj reverzibilnosti - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - Direktiva Sveta 93/13/EGS - sodna praksa SEU - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - načelo učinkovitosti prava EU - implementacija direktive
V novejši sodni praksi slovenskih sodišč je zavzeto stališče, da je ureditev začasnih odredb po ZIZ dovolj široka, da je mogoče o predlaganih začasnih odredbah v tem normativnem okviru odločati skladno s pravom EU in na ta način doseči polni učinek Direktive 93/138, zato ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da je sodišče pogoje za izdajo začasne odredbe po ZIZ razlagalo contra legem
napačna odločitev državnega organa - vzreja psov - odvzem vzrejnega dovoljenja - pristojnost organa - izpodbijanje odločitve zbora društva - izdaja dovoljenja - odškodninska odgovornost društva - popolna denarna odškodnina - zmanjšanje zmožnosti za zaslužek - izguba zaslužka
Organi toženke niso ravnali v skladu z načelom enakega varstva pravic, temveč arbitrarno, pri čemer DVK za goniče ni spoštovala sklepa KSV kot pritožbenega nadzornega strokovnega organa, KSV pa je v isti zadevi ob enakem dejanskem stanju odločala dvakrat ter odločitev ob enaki pravni podlagi spremenila. Zato je odločitev sodišča, da v skladu s prvim odstavkom 14. člena ZDru-1 razveljavi sklep DVK za goniče z 18. 5. 2019, pravilna.
Sprememba odločitve glede izstavitve vzrejnega dovoljenja ne vpliva na odločitev o odškodninski obveznosti toženke, saj je tožnica izkazala, da bi po normalnem teku dogodkov glede na odlično telesno oceno in priznan PNZ uspešno opravila vzrejni pregled ter s tem pridobila možnost za ustvarjanje zaslužka z vzrejo psov pasme baset.
Po ustaljeni sodni praksi tožnici ni mogoče hkrati priznati odškodnine v višini negativnega in pozitivnega pogodbenega interesa.
Za začasno odredbo za zavarovanje denarne terjatve se zahteva subjektivna in konkretna nevarnost. Zahteva se torej verjetno izkazano konkretno sedanje ravnanje dolžnika z njegovim premoženjem, ki je tako, da izterjavo zneska, na katerega meri zavarovanje, onemogoča ali ga precej otežuje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00085519
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1, 1/2, 3, 3/1, 4, 4/1. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267. ZPP člen 154, 154/2. OZ člen 88, 88/1. ZVPot člen 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-2, 24/1-3, 24/1-4.
potrošniška kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - tožba na ugotovitev ničnosti - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - spremembe valutnih tečajev - razlaga ZVPot - evropsko pravo - kriterij uspeha stranke - povrnitev pravdnih stroškov
Zlasti, ko stranka uveljavlja denarni in nedenarni zahtevek, pa z denarnim uspe le delno, je treba upoštevati tudi pomen nedenarnega zahtevka za stranko in uspeh stranke z njim.
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da materialnopravno podlago tožbenemu zahtevku predstavljajo določbe ZPotK, OZ ter ZVPot v zvezi z Direktivo Sveta 93/13/EGS.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - omejitev starševske skrbi - pogoj za izrekanje ukrepov za varstvo koristi otroka - ogroženost otroka
Za varstvo koristi otroka sme sodišče izdati vsakršno začasno odredbo, s katero je mogoče otroka zavarovati. Ukrep omejitve starševske skrbi je glede na okoliščine, izpostavljene v izpodbijanem sklepu, nujen. Z njim bo poskrbljeno za nadaljnjo socializacijo otrok, odpravljanje njihovih razvojnih primanjkljajev in podporo staršema pri izvajanju starševske skrbi ter pri odpravljanju vzgojnih in drugih odločitev, ki otrokom niso v korist.
dedovanje - napotitev dediča na pravdo - verjetnost pravice - dedna pravica - napotitveni sklep - vezanost na napotitveni sklep - oblikovanje tožbenega zahtevka
Po utrjenem stališču v sodni praksi je spor med dediči o tem, kdo je dedič, spor o nedeljivem pravnem razmerju, ki ga je mogoče rešiti le na enak način za vse dediče. Zaradi učinka, ki ga ima pravnomočna sodba le med strankami, je treba v spor zajeti vse dediče. Pritožba pravilno opozarja, da sodišče prve stopnje v napotitvenem sklepu na pasivni strani ni zajelo A. A. Vendar ta pomanjkljivost na pravilnost in zakonitost sprejete odločitve nima vpliva. Stranke na vsebino napotitvenega sklepa niso vezane. Pravilna postavitev zahtevka in njegovo oblikovanje je njihova skrb. Ker na pravdo napoteni dedič C. A. na vsebino sklepa ni vezan, mora sam poskrbeti za ustrezno oblikovan tožbeni zahtevek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00085512
ZPP člen 318, 318/3. OZ člen 131, 179.
zamudna sodba - pogoji za zamudno sodbo - pasivnost toženca - sklepčnost tožbe - kaznivo dejanje nasilja v družini - enotna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravica do povrnitve škode
Načeloma se odškodnina odmeri samostojno za vsako posamezno obliko pravno priznane nepremoženjske škode, torej ločeno za telesne bolečine, za strah in za duševne bolečine zaradi okrnitev osebnostnih pravic, vendar je v primerih, ko se posledice pri oškodovancu vzajemno pogojujejo in prepletajo do te mere, da jih med seboj ni mogoče ločevati, na mestu odmera enotne odškodnine.
postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja - način prodaje premoženja stečajnega dolžnika - določitev izklicne cene - izklicna ali izhodiščna cena - izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev stanovanja ali stanovanjske hiše
Sodišče prve stopnje je odločilo, da je javna dražba z zviševanjem izklicne cene najprimernejši način prodaje glede na vrsto premoženja, ki je predmet prodaje. Kot je razvidno iz izpodbijanega sklepa, je sledilo predlogu upraviteljice, zato ni mogoče pritrditi pritožbenim navedbam, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti. Primarno določeni načini prodaje dolžnikovega premoženja so med seboj enakovredni. Kateri način bo upravitelj predlagal, je odvisno od njegove ocene glede na splošne in specifične dejanske okoliščine posameznega primera.
Pritožnica ne more uspeti zgolj z očitkom, da nasprotuje določeni izklicni ceni. Gre za oceno možne cene, ki bo plačana. Zato je ocenjena vrednost izhodišče v postopku prodaje. Cena, za katero je v resnici (v konkretnih okoliščinah) mogoče prodati premoženje, pa se izoblikuje na podlagi konkretnih ponudb, ki jih zainteresirani kupci dajejo na javni dražbi. Izklicna cena, ki jo določi sodišče, predstavlja le znesek, pri katerem se draženje začne, ne pa tudi končne dosežene cene.
V postopku osebnega stečaja sodišče s sklepom o prodaji lahko naloži dolžniku zgolj izpraznitev in izročitev stanovanja ali družinske stanovanjske hiše, v kateri stanuje kot lastnik. Zato dolžnica v pritožbi v zvezi z izdanim izpraznitvenim sklepom utemeljeno opozarja, da se ne prodaja le stanovanjska hiša, ampak tudi pripadajoči kmetijski objekt, ki v naravi predstavlja delavnico, in kmetijsko zemljišče.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00085469
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2. ZPP člen 44, 180, 180/3. ZVPot člen 23, 23/2, 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 88, 88/1. URS člen 3a. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1, 7, 7/1.
začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - regulacijska začasna odredba - kredit v CHF - vmesni ugotovitveni zahtevek - ugotovitev ničnosti pogodbe - izbrisna tožba - skupna vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti nedenarnega zahtevka - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - pravo EU - načelo lojalne razlage - verjetnost obstoja nedenarne terjatve - pojasnilna dolžnost banke - delna ničnost - nepošten pogodbeni pogoj - višina denarne terjatve - preplačilo dolga - varstvo potrošnikov po evropskem pravu
Za vmesni ugotovitveni zahtevek se ne določi vrednost spornega predmeta.
Toženka v odgovoru na tožbo in v ugovoru niti ne trdi, da bi tožnika seznanila s konkretnim delovanjem mehanizma kredita v tuji valuti in kako bi na njuno obveznost vplival znaten padec domače valute, ter kako bi se to odrazilo na njunem položaju v času trajanja dolgoročnega kreditnega razmerja (kreditna pogodba je bila sklenjena za 20 let).
Iz 48. do 52. točke sodbe SEU C-287/22 izhaja, da je sprejetje začasnih ukrepov še toliko nujnejše, kadar je potrošnik banki plačal znesek, ki je višji od izposojenega zneska, še preden je začel ta postopek. A contrario to pomeni, da za sprejetje ukrepov zavarovanja ni zahtevan pogoj preplačila kredita, čeprav je sodišče ob upoštevanju evrske glavnice brez obrestnega dela v tej fazi postopka (zavarovanja) pravilno za verjetno zaključilo, da je do preplačila že prišlo.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - uporaba nepremičnine brez pravnega naslova - izpraznitev in izročitev stanovanja
Zgolj dejstvo, da imata prva tožnica in drugo tožnik v sporni nepremičnini prijavljeno stalno prebivališče, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje, ne predstavlja pravne podlage za njuno bivanje v tej nepremičnini. Prijavljeno stalno prebivališče samo po sebi ne more preprečiti izvršbe.
najemna pogodba za poslovni prostor - pisna oblika - ustna sprememba pogodbe - teorija realizacije
Obvezna pisna oblika za najemno pogodbo za poslovni prostor se zahteva tudi za morebitne spremembe pogodbe. Ustni dogovor o zvišanju najemnine zato načeloma ni veljaven. Teorija realizacije v okoliščinah konkretnega primera ni uporabljiva, saj zgolj na podlagi dejstva, da je toženka plačala en račun z višjo najemnino, ni mogoče zaključiti, da sta stranki v celoti ali pretežnem delu izpolnili pogodbene obveznosti na podlagi ustno spremenjene pogodbe. To bi nemara bilo mogoče, če bi stranki oziroma toženka dlje časa spoštovali drugačen usten dogovor.
ZPP člen 8, 70, 318. ZIZ člen 58, 58/1, 272, 272/1. GZ-1 člen 150, 150/1.
začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve - dokazni standard - izločitev sodnika - zamudna sodba - ugotovitev prenehanja najemne pravice - odpoved najemne pogodbe - fikcija priznanja dejstev - odgovor na ugovor - prejudiciranje odločitve o tožbi
Fikcija priznanja dejstev v primeru neodgovora na tožbo (318. člen ZPP), ki velja v pravdnem postopku, se v postopku zavarovanja z začasno odredbo ne uporablja.
V tej fazi postopka ni izkazana verjetnost terjatve na ugotovitev prenehanja najemnega razmerja z dnem 15. 1. 2024, ker tožnica ni uspela niti s stopnjo verjetnosti izkazati, da bi toženka kršila najemno pogodbo na tak način in v taki meri, ki bi upravičevala izredno odpoved najemne pogodbe v smislu 19. člena pogodbe, saj tožnici ni bila onemogočena uporaba nepremičnine.
odmera sodne takse - ocenjena vrednost spornega predmeta - skupna vrednost spornega predmeta - ugotovitev obsega skupnega premoženja - korekcijska dolžnost sodišča - določitev vrednosti spornega predmeta - ugotovitvena tožba - delitev skupnega premoženja - dajatveni zahtevek
Zoper sklep, s katerim sodišče ugotovi vrednost spornega predmeta, je dovoljena le nesamostojna pritožba. Ta je v konkretnem primeru pridružena pritožbi zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog.
Za odmero takse ni odločilna vrednost skupnega premoženja, temveč navedena vrednost spornega predmeta. Sodišče ima podlago za korekcijo vrednosti spornega predmeta za nedenarni zahtevek le v primeru, ko se postavi vprašanje stvarne pristojnosti. Ta pogoj v konkretnem primeru ni bil izpolnjen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00085475
OZ člen 51, 51/4. ZPP člen 212, 214, 214/3.
obličnost - oblika pogodbe - inominatni kontrakt - oblika ad valorem - oblika ad probationem - trditve in dokazi - protislovnost trditev - prosti preudarek - prerekanje dejstev - priznano dejstvo - dogovor o stranskih točkah - dogovor o pobotu - kasnejša sprememba trditev - plačilo najemnine
Dogovor o poravnavanju obveznosti oziroma njihovem pobotavanju ni najemna pogodba, temveč inominatni kontrakt, za katerega se posebna oblika ne zahteva. Poleg tega je tudi pri obličnih pogodbah dopustno, da se neoblično sklenejo dodatni dogovori o postranskih točkah, s katerimi se zmanjšujejo ali olajšujejo obveznosti ene ali druge stranke, kadar je obličnost predpisana zgolj v interesu pogodbenih strank; nedvomno je dogovor o pobotavanju zapadlih najemnin s stroški, ki jih namesto tožnika kot lastnika plačuje najemnik, take narave.
Kadar stranka spreminja svoje navedbe, sodišče presodi po prostem prepričanju, ali bo tako dejstvo štelo za priznano ali za izpodbijano; pritožbeno sodišče presoja, da so pritožbene navedbe neutemeljene, ker je toženka že poprej priznala, da je bila stranka dogovora, glede katerega sedaj trdi, da ji ni poznan.
Navajanje in prerekanje ter zanikanje se nanaša zgolj na dejstva, medtem ko so pravni zaključki v domeni sodišča in jih stranka niti ne more izrecno ali konkludentno pri(po)znati.
nasilje - nasilje v družini - preprečevanje nasilja v družini - ukrepi po zpnd - dokazi in dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je pri odločitvi pravilno upoštevalo namen zaščite žrtev nasilja po ZPND. Ta ni kaznovanje posameznika za njegova pretekla ravnanja, temveč prenehanje in preprečitev nasilja. Predpostavka za izrek ukrepov tako ni samo ugotovitev, da je predlagatelj žrtev nasilnega ravnanja, temveč s stopnjo verjetnosti izkazana nevarnost ponovitve nasilja. Sodišče prve stopnje je opirajoč se na četrti odstavek 22.b člena ZPND tudi pravilno upoštevalo, da je za izrek ukrepov ključno dogajanje v času šestih mesecev pred vložitvijo predloga. Predhodni dogodki sicer lahko vplivajo na ovrednotenje tega dogajanja in oceno ogroženosti žrtve, ne morejo pa postati samostojna podlaga, na katero bi sodišče oprlo izrek ukrepov po ZPND.
izpodbijanje sklepa o dedovanju - izjava o umiku pritožbe - umik pritožbe
V skladu z drugim odstavkom 334. člena ZPP lahko stranka umakne že vloženo pritožbo, dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe. Ker je bil umik pritožbe podan pred odločitvijo o njej, je sodišče druge stopnje z ugotovitvijo umika pritožbe zaključilo postopek.
pritožba osebe brez procesne sposobnosti - ugotovitveni sklep - procesna nesposobnost - skrbništvo nad odraslo osebo - pravno učinkovanje
Ker dejanja A. A. ne morejo imeti nikakršnih pravnih učinkov, je višje sodišče skladno s prakso Vrhovnega sodišča RS izdalo ugotovitveni sklep o neučinkovanju vložene pritožbe.