OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00054535
ZFPPIPP člen 391, 391/1. ZFPPIPP-G člen 19, 34, 34/2. URS člen 155.
osebni stečaj - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - ožje povezane osebe - obdobje izpodbojnosti - novela ZFPPIPP-G - prehodne in končne določbe - poseg v pričakovane pravice - prepoved retroaktivnosti - neustavna zakonska določba - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Z odločbo št. U-I-397/20 z dne 2. 12. 2012 je Ustavno sodišče razveljavilo drugi odstavek 34. člena ZFPPIPP-G v delu, v katerem ureja uporabo spremenjene določbe 391. člena ZFPPIPP za pravne posle in pravna dejanja, ki jih je stečajni dolžnik sklenil ali izvedel v dobro osebe, ki ima v razmerju do njega položaj ožje povezane osebe, in pri katerih se je na dan njegove uveljavitve (26. 4. 2016) obdobje izpodbojnosti na temelju predhodno veljavne ureditve ZFPPIPP že izteklo. S tem je pritrdilo zahtevi, s katero je revizijsko sodišče izpodbijalo omenjeno določbo drugega odstavka 34. člena ZFPPIPP-G, ter odgovorilo na zastavljeno revizijsko vprašanje.
Razveljavitev protiustavne določbe drugega odstavka 34. člena ZFPPIPP-G pomeni, da je obdobje izpodbojnosti za pravne posle in druga pravna dejanja, ki jih je dolžnik z osebami, ki imajo v razmerju do njega položaj ožje povezanih oseb, sklenil ali izvedel v obdobju pred uvedbo postopka osebnega stečaja enako, kot je bilo pred novelo ZFPPIPP-G, torej tri leta.
ZPP člen 25, 25/2, 67. ZNP-1 člen 11, 11/1, 17, 18, 18/2, 42, 61, 62.
spor o pristojnosti - nepravdni postopek - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - začasno prebivališče - bivanje v socialnovarstvenem zavodu - zaslišanje nasprotnega udeleženca - postavitev izvedenca - ugoditev predlogu
Postopek se je pričel pri pristojnem sodišču - Okrajnem sodišču v Škofji Loki (17. člen ZNP-1). Vendar pa v nepravdnem postopku ne velja dosledno pravilo o ustalitvi pristojnosti (perpetuatio fori), saj sodišče, ki vodi postopek, tega lahko odstopi drugemu pristojnemu sodišču, kadar se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira krajevna pristojnost, če je očitno, da se bo pred drugim sodiščem postopek lažje izvedel, ali če je to v interesu oseb, ki ne skrbijo zase (forum non conveniens; citirani drugi odstavek 18. člen ZNP-1).
Sodišče pravilno ugotavlja, da bo v tem postopku treba zaslišati nasprotno udeleženko (61. člen ZNP-1), pregled bo moral opraviti tudi izvedenec medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Postopek, ki se je sicer res že pričel in so bila v njem že opravljene določene procesne aktivnosti, se bo tako lažje in z manjšimi stroški z izvedbo najpomembnejših procesnih dejanj nadaljeval na Okrajnem sodišču v Velenju – torej na sodišču na območju, kjer udeleženka dejansko prebiva.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga
Predlog je po vsebini revizija, s katero se uveljavlja zmotna uporaba materialnega prava. Tožnica v predlogu izpostavlja vrsto vprašanj (14), pri tem pa ne sledi zahtevi iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP, saj pri nobenem ni konkretno navedeno, kateri del predhodne obrazložitve se nanaša na posamezno od njih.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga
Tožnica v predlogu izpostavlja vrsto vprašanj, ki po presoji vrhovnega sodišča niso pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 9. ZObr člen 46, 98c, 98c/1. ZSPJS člen 3, 3/1.
slovenska vojska - dodatek za nevarne naloge - misija
Razpon dodatka za nevarne naloge je prilagojen oceni nevarnosti na območju delovanja oziroma zahtevnosti nalog, pri čemer je ključnega pomena mandat, ki ga ima posamezna skupina na misiji, torej s kakšno nalogo je skupina napotena na misijo.
Opredelitev in ocena nalog oziroma posameznega mandata, kot tudi posameznih vojaških pojmov, je vojaško strokovno vprašanje, ki ga je treba razložiti in uporabiti v skladu z vojaško doktrino.
ZDR-1 člen 137. Uredba o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju (2009) člen 19c, 19c/1.
učitelj - sistem plač v javnem sektorju - dodatki k plači - nadomestilo plače
Revizijsko sodišče ugotavlja, da v konkretnem primeru nadomestilo plače, ki je bilo obračunano tožniku, ne presega plače, ki bi jo dobil, če bi v obdobju odsotnosti redno delal. Res je, da je v konkretnem primeru seštevek nadomestila plače (ki vključuje sorazmeren del spornih dodatkov) in plače za preostalo obdobje višji od plačila za cel mesec rednega dela, vendar pa to ni posledica previsoko obračunanega nadomestila, ampak dejstva, da se morata sporna dodatka pri obračunu plače (torej za preostanek meseca, ko je tožnik redno delal), upoštevati v polnem znesku, brez zmanjševanja oziroma normiranja na ure rednega dela.
predlog za dopustitev revizije - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - vabilo na zagovor - okoliščine, zaradi katerih od delodajalca ni upravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja pravilne materialnopravne presoje okoliščin, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neutemeljeno pričakovati, da delavca pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi pisno seznani z očitanimi kršitvami in mu omogoči zagovor.
ZSSloV člen 41, 41/1, 41/2. ZPP člen 339, 339/2, 379, 379/1. Pravila službe v Slovenski vojski (2009) točka 100, 101.
pravica do tedenskega počitka - neizkoriščen tedenski počitek - slovenska vojska - misija - vodni zaupnik
Ugotovitev, da so se lahko pripadniki kadarkoli obračali na tožnika kot vodnega zaupnika (torej, da so imeli to možnost izkoristiti kadarkoli, tudi na proste dneve tožnika), še ne daje podlage za zaključek, da je bila že s tem kršena njegova pravica do tedenskega počitka. Če tožnik na dan tedenskega počitka ni izvajal nikakršnih zadolžitev v zvezi z opravljanjem funkcije vodnega zaupnika, mu pravica do tedenskega počitka ni bila kršena. Do kršitve te pravice bi prišlo le v primeru, če bi tudi ta dan izvajal naloge vodnega zaupnika, ki jih opredeljujejo določbe ZSSloV in Pravila službe v Slovenski vojski.
ZKolP člen 3, 19, 20. Razlaga Kolektivne pogodbe za elektrogospodarstvo (v nadaljevanju KPES, Uradni list RS, št. 41/17) (2020) člen 6, 6/2, 9. ZDSS-1 člen 53, 53/1, 53/1-2, 53/4. ZPP člen 274. URS člen 23.
kolektivni delovni spor - interesni spor - odločitev o pravici - zavrženje tožbe - pravica do sodnega varstva
Sklenitev dogovora o znesku najnižjih osnovnih plač in o politiki plač ni pravica ene stranke kolektivne pogodbe nasproti drugi, pač pa gre za medsebojno zavezo, ki se nanaša na spremembo kolektivne pogodbe. Tarifna priloga je sestavni del kolektivne pogodbe, zato vsakokratni dogovor o znesku najnižjih osnovnih plač in o politiki plač, predstavlja po vsebini spremembo kolektivne pogodbe. Posamezna vprašanja glede sklenitve, dopolnitve ali spremembe kolektivne pogodbe pa so v primeru, če se stranki o njih ne sporazumeta, opredeljena kot interesni spor.
Strankam kolektive pogodbe ni mogoče naložiti njene (ponovne) sklenitve, spremembe ali dopolnitve. Še manj pa njene vsebine, saj bi takšna intervencija sodišča pomenila vsiljevanje volje, ki je v okviru avtonomije kolektivnega pogajanja, ki mora biti svobodno in prostovoljno, izključna pravica strank kolektivne pogodbe. Zato sodišče v okoliščinah tega primera ob upoštevanju meril iz KPES, ki sama po sebi ne omogočajo določitve višine najnižjih osnovnih plač, s svojo odločitvijo ne more nadomestiti dogovora o znesku najnižjih osnovnih plač, ki ga stranki nista dosegli.
Sodišče prve stopnje je kljub (nepravilnemu) zavrženju v izreku zahtevek obravnavalo po vsebini in navedlo razloge, iz katerih izhaja, zakaj tožbeni zahtevek ni utemeljen. O vsebinskih vprašanjih je bilo odločeno tudi v pritožbenem in sedaj revizijskem postopku. Samo zato, ker je v izreku sklepa sodišča prve stopnje odločeno o zavrženju (in ne o zavrnitvi zahtevka), predlagatelju ni bila kršena pravica do sodnega varstva.
kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti - zakonski znaki - nevarnost za življenje in zdravje - konkretiziranost opisa kaznivega dejanja
Ogrožanje varnosti ljudi v svojem celotnem spektru zajema tudi ogrožanja življenja ljudi kot težjo ali hujšo obliko ogrožanja varnosti ljudi v primerjavi z ogrožanjem zdravja ljudi. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča je v očitku, da je obsojenec povzročil nevarnost za življenje ljudi s tem, ko je D. D. odredil vožnjo tovornega vozila, ki zaradi nestrokovno popravljenega zabojnika ni bilo varno, saj lahko kakšen del popusti in ogrozi varnost ljudi, do česar je tudi prišlo, ker ni bila preprečena iztaknitev zadnje stranice zabojnika in se je ta med vožnjo po regionalni cesti odpela in jo je odneslo v po pločniku hodečo peško B. B., ki je zaradi tega utrpela hudo telesno poškodbo, zahtevana ogrozitvena posledica zadostno opisana. Kot je pojasnilo že višje sodišče, je iz opisa razvidno, da je bilo zgolj od naključja odvisno, ali in do kako hude poškodbene posledice bo takšno ravnanje obsojenca pripeljalo. Prepovedana posledica ogrozitve življenja ljudi je logična posledica obravnavane vožnje tovornega vozila z nestrokovno popravljenim zabojnikom in dodatna konkretizacija takšne posledice v izreku sodbe ni bila potrebna.
ZKP člen 361, 361/7. ZIKS-1 člen 23, 23/2. ZS člen 83, 83/2-1.
tek rokov med razglašeno epidemijo SARS-Cov-2 - nujna zadeva - pripor - predčasno prestajanje kazni - premestitev pripornika
Med epidemijo Covid-19 v zadevah, ki niso bile kot nujne določene z odredbami predsednika Vrhovnega sodišča ali z zakonom, procesni roki niso tekli od 16. 3. 2020 do vključno 31. 5. 2020. V nujnih zadevah, med katere so ta čas štele preiskave in sojenje v kazenskih zadevah, v katerih je obdolžencu odvzeta ali omejena prostost (1. točka drugega odstavka 83. člena ZS), pa so procesni roki kljub razglašeni epidemiji tekli brez prekinitev. Te zadeve, ki se morajo obravnavati kot nujne, zakon našteva izrecno, omejene pa so na procesne institute, ki pomenijo poseg v temeljne človekove pravice do osebne svobode in do zasebne lastnine.
Obtoženec, ki je ob izreku kazni zapora v priporu, se sme na podlagi sedmega odstavka 361. člena ZKP na podlagi sklepa predsednika senata še pred pravnomočnostjo sodbe oddati v zavod za prestajanje kazni zapora, če to sam zahteva.
Po oddaji v zavod, pa je glede pravic in dolžnosti določenih v ZIKS-1 in na njegovi podlagi izdanih predpisih, izenačen z drugimi obsojenci (drugi odstavek 23. člena ZIKS-1).
Obtoženec, ki je oddan v zavod za prestajanje kazni zapora, ima še vedno status pripornika, saj o izrečeni kazni zapora še ni pravnomočno odločeno. Zoper obsojenca je bil hkrati z odločitvijo o oddaji v zavod za prestajanje kazni zapora, podaljšan že prej pravnomočno odrejen pripor, ki je tudi pogoj (poleg obtoženčeve zahteve in izrečene še ne pravnomočne sodbe), da lahko sodišče o predčasnem prestajanju kazni zapora sploh odloča. V skladu z ZIKS-1 pa je obtoženec z zaporniki izenačen le glede pravic in dolžnosti, ki jih določa ZIKS-1 in na njegovi podlagi izdani predpisi, ZS pa ni tak predpis. Obtoženec je zato z obsojenci znotraj zavoda za prestajanje kazni zapora izenačen le kar se tiče režima, po katerem so obravnavani zaporniki, v razmerju do sodišča pa ima procesnopravni položaj pripornika, z vsemi pravicami, ki so na ta status vezane. Obtoženčev status pripornika se spremeni v status obsojenca, za katerega veljajo določbe o izvršitvi kazni zapora, šele s pravnomočnostjo sodbe, ko tudi odločanje o priporu ni več dopustno.
Presoja o obstoju utemeljenega suma, da so se osumljenke združile zato, da bi kradle.
Pri presoji ponovitvene nevarnosti je pogoj za upoštevanje preteklih ali vzporedno potekajočih kazenskih postopkov okoliščina, da so bili obtožni akti že predmet sodnega preizkusa obstoja utemeljenega suma.
Materinstvo in nosečnost osumljenk nista odločilni, saj gre za okoliščini, ki naj jih ne bi odvrnili od zdaj obravnavanih dejanj, in to kljub zavedanju, da v času preizkusnih dob po predhodnih obsodbah ponavljajo istovrstvna kazniva dejanja, zaradi česar jim grozi preklic pogojnih obsodb in izrek zapornih kazni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - UPRAVNI SPOR
VS00052774
ZPP člen 343, 343/1. ZUS-1 člen 22, 22/1. ZST-1 člen 1, 1/3.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga - pritožba zoper sklep - postulacijska sposobnost za pritožbo - laična pritožba - pritožba, ki jo vloži stranka sama - pomanjkanje postulacijske sposobnosti - zavrženje pritožbe - zavrnitev pritožbe
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo drugi odstavek 22. člena ZUS-1 in pritožbo zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti pravilno zavrglo.
Na navedeno presojo ne morejo vplivati pritožbene trditve, da v konkretni zadevi ne gre za meritorno niti procesno odločitev v upravnem sporu, ampak zgolj za uveljavitev pravice do oprostitve oziroma odloga plačila sodne takse. V tretjem odstavku 1. člena ZST-1 je namreč določeno, da se v postopkih odločanja glede plačil sodnih taks po tem zakonu smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse, razen če ta zakon ne določa drugače. Ker v ZST-1 o tem ni določbe, se v postopkih odločanja glede plačila sodnih taks v upravnem sporu uporabljajo določbe ZUS-1, s tem pa tudi navedeni drugi odstavek 22. člena ZUS-1.