Terjatev, ki jo ima tožeča stranka zoper dolžnika, je (zgolj) predhodno vprašanje v razmerju do zahtevka tožeče stranke v tem postopku, ki je zahtevek na izpodbijanje učinkov darilne pogodbe med zakoncema. Za izdajo začasne odredbe je moral upnik oziroma tožeča stranka za verjetno izkazati, da so podane predpostavke za ta zahtevek, ki jih skupaj določata prvi odstavek 255. člena in prvi odstavek 256. člena OZ.
Pravni interes je procesna predpostavka za dopustnost vsake tožbe. Kdor zahteva sodno varstvo svojih pravic in interesov, mora imeti pravni interes, ki je podan, če bo ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. V primeru dajatvene tožbe se pravni interes domneva in ga ni treba posebej izkazovati. Sodišče lahko izda sklep o zavrženju tožbe, če ugotovi, da tožnik nima pravne koristi za vložitev tožbe, tudi v primeru dajatvene tožbe, pa je domneva o obstoju pravnega interesa izpodbojna. To pa lahko stori le, če okoliščine, na katerih temelji presoja o neobstoju pravnega interesa za tožbo, ustrezno obrazloži.
Odločitev sodišča prve stopnje temelji na ugotovitvah, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 13. 3. 2023 ugodilo storilčevemu predlogu za odlog izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, da je preizkusna doba pričela teči dne 23. 3. 2023 in bi se iztekla 23. 1. 2024 in da je storilec tekom preizkusne dobe, konkretno dne 14. 8. 2023 storil hujši prekršek. Na tej podlagi je sodišče prve stopnje na podlagi določila drugega odstavka 202.e člena Zakona o prekrških preklicalo odlog izvršitve veljavnosti vozniškega dovoljenja.
poškodovanje tuje stvari - oškodovanec - lastnik stvari
Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da je pri kaznivem dejanju poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1 oškodovanec praviloma lastnik stvari, lahko pa je tudi tisti, ki ima na s kaznivim dejanjem poškodovani ali uničeni stvari na podlagi zakonitega pravnega naslova kakšno drugo premoženjsko pravico, med katere je mogoče uvrstiti tudi stvarne in obligacijske pravice na tuji stvari. Ker ugotovitve dokaznega postopka niso dokazale, da bi B. B. takšno premoženjsko pravico na tuji stvari (t.j. spornem objektu, za katerega se je tekom postopka izkazalo, da ne leži na zemljišču v njegovi lasti), imel, pritožbeno sodišče pritrjuje pravilnim zaključkom sodišča prve stopnje v točki 11 obrazložitve, da slednji v obravnavani zadevi do kazenskopravnega varstva ni upravičen.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2. ZGD-1H člen 11. ZSReg člen 4.
izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog - zavod - procesna legitimacija - dovoljenje lastnika za poslovanje družbe na naslovu - lastnik nepremičnin - poslovni naslov - večstanovanjski objekt
Ob ustanovitvi subjekta vpisa v sodni register tedaj veljavni ZSReg dovoljenja lastnika objekta za vpis navedenega poslovnega naslova ni določal. Šele z 11. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah ZGD-1H je bil dopolnjen 4. člen ZSReg in določena obveznost predložitve overjene izjave lastnika objekta na poslovnem naslovu, navedenem v prijavi za vpis v sodni register, da subjektu vpisa dovoljuje poslovanje na tem naslovu.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00074969
KZ-1 člen 76, 76/3, 99, 99/9-3, 240, 240/2. OZ člen 186, 336, 337, 347, 353, 369. ZPP člen 14.
krivdna odškodninska odgovornost - povzročitev škode s kaznivim dejanjem - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - pridobitev premoženjske koristi - ugovor zastaranja odškodninske terjatve - zastaranje terjatve - kdaj začne teči zastaranje - pretrganje teka zastaralnega roka - vezanost civilnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - obseg vezanosti - trditveno in dokazno breme - solidarnost dolžnika - sodelovanje pri izvršitvi kaznivega dejanja
Kadar je velika premoženjska škoda edini kvalifikatorni znak kaznivega dejanja, bi bilo pravdno sodišče vezano na ugotovitve kazenskega sodišča glede višine škode le toliko, kolikor škoda tvori znak kaznivega dejanja, kar pomeni, da civilno sodišče ne sme ugotoviti, da je škoda nižja od 50.001 EUR, ker bi tako poseglo v kvalifikacijo kaznivega dejanja. V obravnavanem primeru pa pravdno sodišče pri ugotavljanju obsega škode v nobenem primeru ne bi moglo poseči v kvalifikacijo kaznivega dejanja, ker sta v drugem odstavku 240. člena KZ-1 oba kvalifikatorna znaka (velika premoženjska škoda in velika premoženjska korist) določena alternativno. Povedano drugače, ne glede na to, kakšen obseg škode bi ugotovilo pravdno sodišče, to ne bi vplivalo na kvalifikacijo kaznivega dejanja, ker bi šlo že zaradi višine premoženjske koristi za kvalificirano obliko.
Ker pravdno sodišče ni vezano na v izreku kazenske sodbe ugotovljen obseg škode, pritožbeno sodišče pritrjuje stališču toženca, da mora tožnica v predmetnem postopku dokazati višino škode oziroma, da ji je nastala škoda, ki je višja od odvzete premoženjske koristi.
Tožnica kot oškodovanka ima v skladu z 169. členom OZ pravico do popolne odškodnine, pri čemer je treba upoštevati tudi okoliščine, nastale po povzročitvi škode. Zaradi nastale škode tožnica ne sme biti prikrajšana, hkrati pa se ne sme z odškodnino obogatiti.
V primerih, ko je škoda povzročena s kaznivim dejanjem, je za zastaranje odškodninskega zahtevka odločilen tek zastaralnega roka po končanem pretrganju kazenskega pregona oziroma s pravnomočnostjo kazenske sodbe. Po pretrganju začne zastaranje znova teči in se čas, ki je pretekel pred pretrganjem, ne šteje v zastaralni rok, ki ga določa zakon.
zapuščinski postopek - napačno ime stranke - popravni sklep - vštevanje daril v zapuščino - sporen obseg zapuščinskega premoženja - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dedičev na pravdo - vezanost stranke na napotitveni sklep - dokazno breme
Dokazno breme glede obstoja daril je na tistemu, ki to zatrjuje in ki ima pravni interes za njihovo vštevanje. Pri postavitvi tožbenega zahtevka dedinja ni vezana na napotitveni sklep sodišča, zato bo lahko uveljavljala širši obseg podarjenega premoženja, na katerega se sklicuje v pritožbi.
obseg zapuščine - sklep o dedovanju - zapuščinski postopek - zapustnikova terjatev - neobstoj terjatve - odškodnina žrtvam vojnega nasilja - pozneje najdeno premoženje zapustnika - zavrnjen zahtevek
Zapustnica nima pravno priznane terjatve do Republike Slovenije iz naslova materialne (premoženjske) vojne škode, ker pravne ureditve glede te vojne škode država še ni uredila. To pomeni, da zatrjevana terjatev še ni nastala, ker ni pravno priznana. Pritožnik se zato neutemeljeno zavzema, da bi sodišče moralo v sklepu o dedovanju navesti, da ima zapustnica terjatev iz tega naslova do Republike Slovenije.
vdovska pokojnina - pogoji za pridobitev pravice - prehodna določba
Po prehodni določbi 392. člena ZPIZ-2 lahko družinski član umrlega zavarovanca, ki do uveljavitve zakona izpolni starost za pridobitev vdovske ali družinske pokojnine po prej veljavnem ZPIZ-1 uveljavi pravico do vdovske pokojnine po ZPIZ-1 tudi po uveljavitvi ZPIZ-2, če so izpolnjeni pogoji na strani umrlega in zavarovanega družinskega člana. Takšno dejansko stanje v obravnavani zadevi zagotovo ni podano.
ZFPPIPP člen 128, 128/2, 234, 234/1, 239, 239/1, 239/1-1.
sklep o začetku stečajnega postopka - postopek z dolžnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - odločanje o začetku stečajnega postopka - pritožba družbenika - nadomestni sklep - domneva insolventnosti - kontradiktorni postopek
Pritožnik navaja, da v primerih, ko sodišče prve stopnje sprejme odločitev na podlagi kontradiktorno izvedenega postopka, izdaja nadomestnega sklepa, s katerim se odloči vsebinsko povsem drugače kot s prvim sklepom, ni dopustna. Vendar pa v danem primeru sodišče prve stopnje pred izdajo sklepa o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom kontradiktornega postopka ni izvajalo. Tudi z izpodbijanim sklepom ni sprejelo vsebinske odločitve, saj je le na podlagi izmenjave vlog, ki sta jih vložila družbenica in dolžnik, presodilo, da je za vsebinsko presojo obstoja dolžnikove (in)solventnosti potrebno izvesti kontradiktorni postopek. Družbenica je namreč predložila dokaze, s katerimi je utemeljevala trditev, da dolžnik ni insolventen. To pa je narekovalo razveljavitev sklepa o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom in nadaljevanje postopka pred sodiščem prve stopnje. Enako odločitev bi sprejelo pritožbeno sodišče, v kolikor bi odločalo o pritožbi družbenice.
najemna pogodba za določen čas - stečaj - transformacija v pogodbo za nedoločen čas
Pogodba, ki je bila v skladu z drugim odstavkom 323. člena ZFPPIPP sklenjena za določen čas (ZFPPIPP za primer stečaja ne dopušča sklenitve najemne pogodbe za nedoločen čas), ne more biti v skladu z drugim zakonskim predpisom (drugim odstavkom v času sklenitve Najemne pogodbe veljavnega 27. člena ZPSPP) podaljšana oziroma, kot navaja tožnica, transformirana v pogodbeno razmerje za nedoločen čas, saj bi bila takšna transformacija najemnega razmerja v nasprotju z ZFPPIPP, ki najemnega razmerja za nedoločen čas ne dopušča.
sodna taksa za pritožbo - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - pritožba zoper sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks - izguba pravnega interesa - naknadno odpadel pravni interes - pomanjkanje pravnega interesa za oprostitev plačila sodne takse - naknadno plačilo sodne takse - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo - zavrženje pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje - nevročena odločba - pravica do vrnitve sodne takse
Višje sodišče v Ljubljani je sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bil predlog tožene stranke za oprostitev plačila, podredno za odlog plačila oziroma za obročno plačilo takse, zavržen, razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Ne glede na zatrjevano dejstvo, da zgoraj navedeni sklep toženi stranki ni bil vročen, je tožena stranka še pred odločitvijo pritožbenega sodišča sodno takso 19. 4. 2023 plačala. S tem pa, ko je tožena stranka plačala sodno takso, je izgubila pravni interes, da bi sodišče o njenem predlogu za oprostitev plačila, podredno za obročno oziroma odlog le-te odločalo. Zato je sodišče prve stopnje njen predlog pravilno zavrglo, saj ni izpolnjen nobeden od pogojev, določenih v prvem odstavku 36. člena ZST-1.
skupno varstvo in vzgoja otroka - skupno starševstvo - bivanje v tujini - izvajanje starševske skrbi - določitev stikov med staršem in otrokom - način izvrševanja stikov - največja korist otroka - enakomerna porazdelitev stikov med oba starša
Iz določb 138. in 139. člena DZ, na kateri se je sodišče oprlo, izhaja skupno varstvo in vzgoja kot prvenstvena odločitev. Zato mora sodišče vedno preizkusiti, ali so podani pogoji za to obliko varstva in vzgoje. Navedeno izhaja tudi iz določb Ustave (54. člen) in Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah (KOP), ki podeljujejo obema staršema enako odgovornost za otrokovo vzgojo in razvoj. To velja kot načelo tudi v primeru, ko starši ne živijo več skupaj; v skladu s 135. členom DZ imajo starši glavno in enako odgovornost za varstvo in vzgojo otroka ter za njegov razvoj tudi po razpadu zakonske zveze. Koristi otroka so njihova poglavitna skrb, država pa jim nudi pomoč pri izvajanju njihove odgovornosti. Skupno varstvo in vzgojo lahko sodišče izreče tudi v primeru, ko o tem med staršema ni soglasja. Otrokova korist je najbolj varovana takrat, ko sta tudi po razpadu skupne življenjske skupnosti starša v odnosu do njega v enakem pravnem položaju, ob pogoju, da sta oba primerna za zaupanje v varstvo in vzgojo.
Velika prostorska oddaljenost ne more biti odločilni dejavnik, ki bi preprečeval določitev skupnega varstva in vzgoje. Zaradi fizične odsotnosti nasprotnega udeleženca je pomembno, da s sinom v času počitnic oz. prihoda v Slovenijo ta primanjkljaj nadoknadita, in da deček z njim preživi večji del počitnic/praznikov.
Določitev skupnega varstva in vzgoje ne pomeni, da mora otrok z vsakim od staršev preživeti povsem enak del časa. Odločitev o načinu izvrševanja skupnega varstva in vzgoje je odvisna od številnih dejavnikov, med njimi tudi od finančnih in logističnih. Pritožbeno sodišče ne najde utemeljenega razloga, da ta oblika varstva in vzgoje dečku ne bi bila v korist. Nasprotno, v primeru skupnega starševstva se v otroku krepi zavedanje, da ohranja oba starša, da sta zanj oba enako pomembna. V starših pa se krepi občutek starševstva in z njim povezane odgovornosti za otroka.
Odločitev sodišča zasleduje otrokovo korist. Ta je, da ima z očetom v tednu tudi daljši stik, s katerim se jima omogoči krepitev medsebojne povezanosti. Zato mora predlagateljica tem okoliščinam ustrezno prilagoditi preživljanje vikendov s sinom. Seveda pa je možno, da se dogovorijo (tudi) drugače.
najemna pogodba za neprofitno stanovanje - odpoved iz krivdnih razlogov - test sorazmernosti - pravica do doma
Prvostopno sodišče je ob upoštevanju drugega odstavka 8. člena EKČP ter ustavnoskladne razlage, v obravnavanem primeru z natančno presojo konkretnih okoliščin primera, tudi prihodkov ostalih polnoletnih družinskih članov toženca, ki z njim živijo v neprofitnem stanovanju, vse do trenutka zaključene glavne obravnave, pravilno presodilo, da je v toženčevo pravico do spoštovanja doma dopustno poseči, ker za poseg obstaja zakonska podlaga in je poseg zaradi legitimnih ciljev tožnice (drugi odstavek 8. člena EKČP) nujen. Pravni redi, tudi naš, omogoča pogodbeno zvesti stranki, da doseže odstop od pogodbe, če druga stranka svojih pogodbenih obveznosti ne izpolni, med drugim tudi v primeru kršitve pogodbenih določil, kakršna je obravnavana, zaradi česar od pogodbi zveste stranke ni moč pričakovati, da bo v nedogled vztrajala v negotovem pogodbenem razmerju.
rok za plačilo kupnine - javna dražba - razveljavitev dražbe
Razliko med varščino in zneskom celotne kupnine, bi kupka morala plačati v roku, ki je določen v odredbi o prodaji (prvi odstavek 191. člena ZIZ). To je v roku trideset dni od vročitve sklepa o domiku. Pritožnica sodišča druge stopnje ne prepriča o tem, da ni bila seznanjena z rokom in načinom plačila preostanka kupnine, saj sama navaja, da je imela odredbo o prodaji v svoji pisarni v službi, kar pomeni, da je bila z rokom za plačilo preostanka kupnine nedvomno seznanjena.
spor majhne vrednosti - dobava električne energije - nedopusten pritožbeni razlog v gospodarskem sporu majhne vrednosti - izpolnitev pogodbene obveznosti
V sporu majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbena navedba, da bi naj sodišče prve stopnje kršilo določbo 451. člena ZPP s presojo, da je tožeča stranka podala ustrezno trditveno podlago svojega zahtevka, pomeni uveljavljanje nedovoljenega pritožbenega razloga. Tega ni mogoče obiti s sklicevanjem, da izpodbijane sodbe zato naj ne bi bilo mogoče preizkusiti, s čimer naj bi bila podana (dovoljena) bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Če tožena stranka nasprotuje presoji sodišča, da je tožeča stranka podala zadostno trditveno podlago, je jasno, da razlogi sodišča o tem obstajajo in je sodbo mogoče preizkusiti.
Sodišče prve stopnje bi moralo ponovni predlog za oprostitev plačila sodne takse zavreči, saj je toženec na podlagi pravnomočnega sklepa že oproščen plačila sodnih taks nad zneskom 44,00 EUR.
Izdaja plačilnega naloga je bila preuranjena, saj taksna obveznost za umik pritožbe nastane šele, ko postane sklep o umiku pritožbe pravnomočen.
Pritožba utemeljeno izpostavlja, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni obrazložilo, za katera posamezna opravila iz obračuna izvršitelja je izvršitelju priznalo plačilo za delo in povračilo stroškov. Sodišče prve stopnje se je v izpodbijanem sklepu na obračun izvršitelja zgolj sklicevalo, ni pa povzelo posameznih stroškovnih postavk iz obračuna niti obračuna izvršitelja ni vročilo dolžnikoma, kot slednje tudi pravilno izpostavlja pritožba.
Zaradi zagotovitve obdolženčeve ustavne pravice do pravnega sredstva zoper obsodilno sodbo je izpodbijana odločitev vsaj preuranjena, in so za nedvomno ugotovitev ali je bila sodba dejansko vročena obdolžencu (osebno ali z veljavno nadomestno vročitvijo v skladu z določbami ZKP) potrebne dodatne poizvedbe.
plačilo po dejansko opravljenem delu - dokazna ocena - dokazno breme - dodatek za dvojezičnost
Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, ki je na podlagi pravilne dokazne ocene izvedenih dokazov ugotovilo, da je tožnica delo višje vrednotenega delovnega mesta ves čas spornega obdobja opravljala v obsegu 1/3 delovnega časa.
Ker je imela tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto "Realizator specialist", je bilo na njej breme dokazovanja, da opravlja naloge izven delokroga tega delovnega mesta ter v kakšnem obsegu.