stečajni postopek -izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - izpolnitveno (izpodbojno) dejanje - posojilo, ki mu sledi pobot
Pri celotni transakciji je šlo materialnopravno samo za eno izpolnitveno dejanje, ki je bilo formalno izvedeno v dveh delih, kot prodaja, kateri je sledil pobot. Zato ga je bilo treba obravnavati kot eno izpodbojno dejanje, po določbah ZPPSL.
Iz vsebine in časovnega sosledja obeh delov izpodbijane transakcije (kupoprodaje nepremičnin in pobota) očitno (na prvi pogled) izhaja, da je bila kupoprodajna pogodba sklenjena zato, da je tožena stranka s pobotanjem dolžničine terjatve iz kupnine prišla do popolnega poplačila svoje, prej nastale, terjatve iz posojila.
ZUS člen 73. ZPSS člen 32, 32/1. ZBH člen 4, 31, 31/1.
ugotovitev pogojev za uvedbo likvidacijskega postopka (Zakon o predsanaciji, sanaciji, stečaju in likvidaciji bank in hranilnic - Ur.l. RS, št. 1/91-I in 46/93 - ZPSSLBH)
Po 1. odstavku 32. člena ZPSSLBH izda guverner banke Slovenije odločbo o ugotovitvi pogojev za uvedbo likvidacijskega postopka, če ugotovi, da banka ne izpolnjuje več predpisanih pogojev za nadaljnje delo ali na podlagi sklepa ustanoviteljev o prenehanju banke. Ker mora po 4. členu Zakona o bankah in hranilnicah (Uradni list RS, št. 1/91-I) banka poslovati po načelu likvidnosti, in sicer tako da stalno ohranja svojo plačilno sposobnost (1. odstavek 31. člena ZBH), je ugotovljena nelikvidnost stanje, ko banka ne izpolnjuje več predpisanih pogojev za nadaljnje delo. Ker je bila v obravnavanem primeru ugotovljena nelikvidnost, je bila podana pravna podlaga za izdajo odločbe o ugotovitvi pogojev za uvedbo likvidacijskega postopka.
ZPPSL člen 125.ZPP člen 380, 380/2.ZOR člen 446, 446/1, 446/3, 446/5.
zmotna uporaba materialnega prava - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - pogodba o prevzemu dolga - privolitev upnika - pogodba o prevzemu izpolnitve - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z nakazilom upniku tožene stranke je tožeča stranka izpolnila svojo pogodbeno obveznost do tožene stranke. Pravno vzeto je zato šlo za izpolnitev njej, zato je ona oseba v korist katere je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje.
zahteva za varstvo zakonitosti - pravica do ločenega poplačila - ločitvena pravica in obresti - razdelitev posebne (ločene) stečajne mase
Začetek stečajnega postopka vpliva na višino terjatve, ki je zavarovana z ločitveno pravico, saj z začetkom stečajnega postopka ločitvena pravica preneha veljati glede obresti, ki do dneva začetka stečajnega postopka še niso zapadle.
Ločitveni upnik se poplača iz posbne (ločene) stečajne mase. O njegovem poplačilu odloči stečajni senat s sklepom o razdelitvi posebne (ločene) stečajne mase, ob smiselni uporabi določb o sklepu o glavni razdelitvi (163. člen ZPPSL). Tako se iz posebne (ločene) stečajne mase pred poplačilom ločitvenih upnikov poravnajo stroški prodaje premoženja, ki je bilo predmet ločitvenih pravic. Če pa posebna stečajna masa zadošča za poplačilo stroškov prodaje ločenega premoženja in za celotno poplačilo vseh ločitvenih upnikov, ni pravne podlage za ugotavljanje odstotka stroškov prodaje premoženja posebne stečajne mase, ki odpade na posameznega ločitvenega upnika; s tem pa tudi ne za zmanjšano poplačilo njihovih terjatev.
ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS07743
ZPPSL člen 60, 60/2, 64, 64/3, 160, 160/2.ZOR člen 173.ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
dovoljenost revizije - kumulacija odškodninskih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - odgovornost za škodo od nevarne stvari - nesreča pri delu pri pravni osebi, ki ni delodajalec - potrjena prisilna poravnava - stroški stečajnega postopka - privilegirane terjatve delavcev - odškodnina za poškodbo pri delu - obseg izplačila odškodnine
Določbo 2. točke drugega odstavka 160. člena ZPPSL "odškodnine za poškodbo pri delu, ki jo je delavec utrpel pri dolžniku, ter za poklicne bolezni", je mogoče razumeti le tako, da gre za dolžnikove delavce in ne za kateregakoli delavca, ki je pri dolžniku utrpel poškodbo pri delu. Zato med privilegirane terjatve ne sodijo odškodnine delavcev drugih delodajalcev, ki ali delajo pri dolžniku ali na primer le službeno pridejo k dolžniku.
ZPPSL člen 99, 99/1. ZFPPod člen 23, 23/2, 25, 25/1, 25/2, 30, 30/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - izbris družbe iz sodnega registra po ZFPPod - začetek in takojšen zaključek stečajnega postopka
ZFPPod daje prednost stečajnemu postopku pred postopkom izbrisa iz sodnega registra, če je bil že vložen predlog za začetek stečajnega postopka in založen predujem.
ZPPSL člen 59, 59/3, 137, 137/1, 163, 163/2, 163/2-2, 163/2-3, 172, 173, 173/2.ZPP člen 274, 274/1, 339, 339/1.
prisilna poravnava v stečaju - rok za prijavo terjatev - prekluzivni rok materialnega prava - terjatev iz naslova odškodnine - nesreča pri delu - zavrženje tožbe - bistvena kršitev določb pravnega postopka
Po postopku prisilne poravnave v stečaju, ki se je končal s potrditvijo prisilne poravnave, bodo lahko dobili svoje terjatve poplačane v skladu s pogoji prisilne poravnave tudi tisti upniki, ki svojih terjatev niso prijavili v stečajnem postopku.
zahteva za varstvo zakonitosti - poplačilo upnikov - stečajni postopek - stroški stečajnega postopka - priviligirane terjatve delavcev
Po določbi drugega odstavka 160. člena ZPPSL veljavni na dan 3. 7. 1993, je šlo privilegirano izplačilo vsem delavcem stečajnega dolžnika, ne glede na to, do kakšnih osebnih dohodkov so bili sicer upravičeni, omejeno pa je bilo po višini, na znesek, ki je ustrezal višini izhodiščnih plač, določenih s kolektivno pogodbo.
ustanovitev podjetja - stečajni postopek - izročitev nepremičnine - izločitvena pravica - stvarni vložek - vpis lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo
Ni mogoče šteti, da je bila izročitev nepremičnin (kot stvarnega vložka) ob ustanovitvi podjetja brez vsakega pravnega pomena in učinka, pa čeprav zemljiškoknjižni prenos lastninske pravice na nepremičnini ni bil izveden.
Stranka nima pravne podlage zahtevati vrnitev predmeta pogodbe, ki ga je (kot stvarni vložek) izročila drugi stranki na podlagi pogodbe. Takšnega zahtevka ji ne daje niti stečajni postopek, saj bi bila upravičena zahtevati le izločitev stvari, ki ne pripadajo stečajni dolžnici.
zahteva za varstvo zakonitosti - pravni interes - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti - stečajni postopek nad invalidskim podjetjem - predhodno soglasje Vlade RS
Predhodno soglasje Vlade Republike Slovenije je procesna predpostavka za začetek stečajnega postopka nad invalidskim podjetjem.
ugotovitev neobstoja pravice do ločenega poplačila terjatve - nastanek pooblastila za zastopanje družbe
Pooblastilo za zastopanje družbe nastane že s tem, ko pristojni organ družbe sprejme ustrezen sklep o imenovanju na funkcijo, zaradi katere je oseba po pravilih (statutu oziroma pogodbi o ustanovitvi) kapitalske družbe pooblaščena (upravičena) tudi zastopati to družbo.
zahteva za varstvo zakonitosti - pravni interes - rok za vložitev tožbe - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - oblikovalna tožba
Tožba na izpodbijanje pravnega dejanja stečajnega dolžnika je tožba z dvema zahtevkoma: oblikovalnim in dajatvenim. Z obema zahtevkoma mora biti vložena v prekluzivnem šestmesečnem roku od objave začetka stečajnega postopka v uradnem listu.
Ugoditev oblikovalnemu tožbenemu zahtevku je prva materialnopravna predpostavka za odločanje o utemeljenosti dajatvenega tožbenega zahtevka na vrnitev pridobljene koristi v stečajno maso. Če ta zahtevek na materialnopravni podlagi ni utemeljen, to ne pomeni, da je odpadel pravni interes tožeče stranke za oblikovalno tožbo, ki bi jo zato sodišče moralo zavreči.
ZPPSL člen 126, 126/1, 130, 130/2, 137, 137/2-2, 147, 147/4.ZOR člen 308, 308/2.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - stečajni postopek - stečajni upravitelj - prodaja stečajnega dolžnika - legitimacija za vložitev izpodbojne tožbe - pogodba o odstopu terjatve - določnost tožbenega zahtevka
Po prodaji stečajnega dolžnika kot pravne osebe ostane stečajni upravitelj še vedno isti organ stečajnega postopka in kot tak tudi upravičen do vložitve izpodbojne tožbe po določbi prvega odstavka 126. člena ZPPSL.
Tožbeni predlog izpodbojne tožbe je dovolj določen, če se z zadostno natančnostjo opredeli samo pravno dejanje dolžnika, ki se izpodbija.
STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS40694
ZPPSL člen 112, 113/1, 131. ODZ paragraf 1175, 1176.
začetek stečajnega postopka - izločitvena pravica - lastninska pravica na nepremičninah - vknjižba lastninske pravice - dovoljenost revizije v gospodarskem sporu - opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije
Za določitev, ali obstaja izločitvena pravica, je odločilen trenutek nastanka pravnih posledic stečajnega postopka (prvi odstavek 131. člena ZPP).
Tožeča stranka je uveljavljala pridobitev lastninske pravice na nepremičninah na temelju pravnih pravil o družbeni pogodbi (paragraf 1175 in naslednje OZD). V času začetka stečajnega postopka ni bila vknjižena v zemljiško knjigo, niti ni imela vloženega predloga za vpis v zemljiško knjigo. Ob začetku stečajnega postopka je tožeča stranka lahko imela le obveznostnopravni zahtevek na prenos lastninske pravice iz družbene pogodbe. Izločitvene pravice ni imela.
STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS40664
ZPPSL člen 131, 131/1, 137, 137/3.ZOR člen 966, 968.
ločitvena pravica - nastanek ločitvene pravice - notarski zapis - zastavna pravica na premičninah
1. "Druga ločitvena pravica", ki jo omenja prvi odstavek 131. člena ZPPSL lahko nastane le, če kakšen drug zakon natančno določa predpostavke za njen nastanek. Notarski zapis o sklenitvi zastavne pogodbe glede premičnine z dogovorom o neposredni izvršljivosti sam po sebi ne zadošča za nastanek "druge ločitvene pravice" na premičnini, če niso izpolnjene še druge predpostavke za nastanek zastavne pravice na premičnini.
2. Prijavitelj ločitvene pravice lahko v pravdnem postopku uveljavlja ločitveno pravico tudi na drugi pravni podlagi kot je tista, ki jo je navedel v prijavi ločitvene pravice po 2. točki tretjega odstavka 137. člena ZPPSL.
3. Izročitev premičnine je predpostavka za nastanek zastavne pravice na premičnini (966. in 968. člen ZOR).
Kadar sodišče ugotovi obstoj sporne terjatve in naloži tožniku plačilo v skladu s pogoji potrjene prisilne poravnave (tretji odstavek 64. člena ZPPSL), mora v izreku navesti, kakšen je konkreten oblikovalen učinek prisilne poravnave na terjatev (v izreku mora jasno in določno navesti vsebino in višino v skladu s pogoji prisilne poravnave preoblikovane terjatve).
ZPPSL člen 125, 125/1.ZPP člen 39, 39/1, 41, 41/2, 374, 374/1, 377, 380, 380/2.
vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - pravno mnenje - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja zaradi zmotne uporabe materialnega prava - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - dovoljenost revizije v gospodarskem sporu - verižna kompenzacija - vnaprejšnja izpolnitev bodočega stečajnega dolžnika
Vnaprejšnja izpolnitev bodočega stečajnega dolžnika sicer vpliva na sestavo stečajne mase, ne vpliva pa na njen obseg in zato ne povzroči zmanjšanega poplačila stečajnih upnikov. Pravna dejanja, pri katerih je bodoči stečajni dolžnik izpolnil vnaprej, zato niso izpodbojna.