ZPPSL člen 153, 153/1, 153/2, 153/3, 153/4, 154/5.ZOR člen 229, 232, 232/2.ZPP člen 224.
zahteva za varstvo zakonitosti - javna dražba - stečajni postopek - javna obljuba nagrade - unovčenje dolžnikovega premoženja - pogoji za udeležbo na javni dražbi - predložitev izjave po členu 154/5 ZPPSL - uveljavljanje napak pri javni dražbi v stečajnem postopku - tožba na neveljavnost pogodbe
Pravna podlaga za razveljavitev že opravljene javne dražbe za prodajo premoženja stečajnega dolžnika ni niti v ZPPSL niti v ZOR. Nepravilnosti v postopku prodaje se zato lahko uveljavljajo le s tožbo na neveljavnost pogodbe iz petega odstavka 154. člena ZPPSL.
Tudi za zahtevek za razpis nove javne dražbe ni pravnega temelja.
STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - JAVNI ZAVODI
VS40570
ZOR člen 124, 132, 132/1, 132/2, 132/5, 137, 138, 214, 357, 358, 358/4, 358/6, 591, 591/1. ZPPSL člen 122, 122/1.ZZ člen 65, 65/1, 65/3.
neupravičena pridobitev - začetek teka zamudnih obresti - odpoved najemne pogodbe - vrnitev danega - najemna pogodba - razdrtje pogodbe - zakup - najem nepremičnine - lastninska pravica najemodajalca - odtujitev v zakup dane stvari - upravljanje zavoda - stečaj najemnika vrnitev vnaprej plačane najemnine
Najemna pogodba preneha veljati z odpovedjo (ali morebitnim pretekom odpovednega roka po odpovedni izjavi). Najemodajalec postane nepošteni pridobitelj vnaprej plačane najemnine od dneva izteka odpovednega roka (214. člen Zakona o obligacijskih razmerjih). Od tedaj naprej tečejo zamudne obresti od vnaprej plačane najemnine.
Drugačni so učinki pri razdrtju pogodbe. Če je nasprotna stranka prejela denar, ga mora vrniti z obrestmi od dneva prejema izplačila naprej in ne od trenutka, ko začne izjava učinkovati.
vpliv uvedbe stečajnega postopka nad carinskim zavezancem na carinski postopek
Uvedba stečajnega postopka ne vpliva na tek carinskega postopka zoper carinskega zavezanca, nad katerim je bil uveden stečaj, vpliva pa na vsebino odločb, izdanih v carinskem postopku tako, da po uvedenem stečajnem postopku nad carinskim zavezancem carinarnica lahko le določi višino in s tem obstoj carinske obveznosti.
DENACIONALIZACIJA - STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS06678
ZPPSL (1989) člen 131 - 136. ZPPSL člen 156.ZDen člen 18, 18/1, 88, 88/1, 88/2. ZPP (1977) člen 201.
lastninska pravica na nepremičnini - originarna pridobitev lastninske pravice - prodaja v stečajnem postopku - javna dražba - denacionalizacija - prepoved razpolaganja po ZDen - ničnost prodajne pogodbe - enotno sosporništvo - učinki pravdnih dejanj enotnih sospornikov - vložitev pravnega sredstva
Kupci premoženja v stečajnem postopku ne morejo biti različno varovani glede na to, po katerem od več možnih načinov so kupili premoženje, torej na javni dražbi ali z zbiranjem ponudb in neposredno pogodbo. Tudi neposredna pogodba predpostavlja zbiranje ponudb morebitnih kupcev. Zato predstavlja nakup nepremičnine v stečajnem postopku, ki je generalna izvršba, bodisi na javni dražbi ali z zbiranjem ponudb in neposredno pogodbo, originaren način pridobitve lastninske pravice. Prvotoženka je torej s sklenitvijo kupne pogodbe z dne 26.06.1990 v javnem stečajnem postopku originarno pridobila lastninsko pravco na celi sporni nepremičnini, in sicer ne glede na zemljiškoknjižno stanje.
Ker je nato sporna nepremičnina v drugem stečajnem postopku postala del stečajne mase prvotoženke že v februarju 1991, njena vrnitev v last ni več mogoča. To pa pomeni, da zaradi ovire iz prvega odstavka 18. člena ZDen zanjo ne obstoji dolžnost vrnitve v smislu 88. člena ZDen in tudi ne velja prepoved razpolaganja. Zato pogodbe z dne 17.05.1995, ki sta jo sklenili prvotoženka in drugotoženka, in pogodbe z dne 27.10.1993, ki sta jo sklenila prvotoženka in tretjetoženec, obe o prodaji stanovanja bivšemu imetniku stanovanjske pravice po določbah SZ, ne zadene ničnostna sankcija iz drugega odstavka 88. člena ZDen.
Vprašanje ničnosti pogodbe se po naravi pravnega razmerja lahko reši samo na enak način za oba pogodbenika. Zato se glede prve pogodbe prvotoženka in drugotoženka štejeta za enotno pravdno stranko (enako glede druge pogodbe velja za prvotoženko in tretjetoženca). To pa pomeni, da se učinek pritožbe oziroma revizije, ki ju je vložila prvotoženka, razteza tudi na drugo toženko, ki ni vložila nobenega pravnega sredstva (201. člen ZPP 1977).
ZPPSL člen 12, 12/1, 125, 129, 129/3.ZPP člen 39, 39/1, 41, 41/1, 41/2, 374, 374/2, 377, 490.
stečajni postopek - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - izpodbojna tožba - dovoljenje predsednika senata za vložitev izpodbojne tožbe - dovoljenost revizije - gospodarski spor - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Dovoljenje predsednika stečajnega senata za vložitev izpodbojne tožbe ni sodna odločba. Po ZPPSL za dovoljenje ni predvidena izdaja posebnega sklepa, zato zadošča izdaja dovoljenja v obliki pisma (dopisa).
ZJSRS-C člen 19, 19/1. ZPPSL člen 8, 8/2, 160, 160/2-4.
stečajni postopek - prenehanje delovnega razmerja - ugotovitev obstoja prijavljenih terjatev v stečaju - odpravnina zaradi prenehanja delovnega razmerja
Določba prvega odstavka 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Jamstvenem skladu RS (ZJSRS-C) uzakonja obveznost insolventnega delodajalca, da delavcem, ki jim delovno razmerje preneha zaradi stečaja ali prisilne poravnave, izplača enako odpravnino, kot jo imajo presežni delavci po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR).
ZLPP člen 11, 12, 13. ZPPSL člen 104.ZDen člen 68.
lastninsko preoblikovanje podjetij - zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev - začasna odredba v zavarovanje zahteve za denacionalizacijo - stečaj denacionalizacijskega zavezanca - stečajna masa - izločitvena pravica denacionalizacijskega upravičenca
Z začasno odredbo so se zavarovale pravice denacionalizacijskih upravičencev še pred dokončanjem postopka za denacionalizacijo. Taka pravica pa je vključevala tudi pravico denacionalizacijskih upravičencev do izločitve premoženja iz stečajne mase (131. člen ZPPSL) v primerih, kadar je bila začasna odredba izdana pred uvedbo stečajnega postopka.
postopek prisilne poravnave - načrt finančne reorganizacije - prenehanje delovnega razmerja zaradi finančne reorganizacije - pravica do odpravnine
Za prenehanje pravice do odpravnine delavcem, ki so do uveljavitve novele ZJSRS 1999, izgubili zaposlitev v insolventnih organizacijah, ni bilo neposredne pravne podlage.
IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS40468
ZPPSL člen 36, 36/1, 36/2, 60, 60/1.ZIZ člen 244, 244/1, 250, 250/1, 251, 251/1, 251/2, 251/4.ZZK člen 20.
zahteva za varstvo zakonitosti - zavarovanje denarne terjatve - sporazum v obliki notarskega zapisa - sklep o zavarovanju - sklep o vknjižbi - začetek postopka prisilne poravnave
Sklep o vknjižbi zastavne pravice na nepremičnini na podlagi sporazuma strank v obliki notarskega zapisa, v katerem je dolžnik pristal na njegovo neposredno izvršljivost, je sklep o zavarovanju (in ne zemljiškoknjižni sklep). Zastavna pravica in s tem ločitvena pravica, upoštevna v postopku prisilne poravnave, nastane šele z vknjižbo, ne pa že s sklenitvijo sporazuma v obliki notarskega zapisa.
Predlog za zavarovanje denarne terjatve z vknjižbo zastavne pravice na nepremičnini na podlagi sporazuma strank v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa mora sodišče zavrniti, če se je pred izdajo sklepa o zavarovanju začel proti dolžniku postopek prisilne poravnave, tudi če je bil vložen že pred začetkom postopka prisilne poravnave.
ZPPSL člen 13, 13/1, 78, 78/2, 78/2-1, 78/2-3, 82, 82/1, 82/2.ZS člen 104, 104-1.
zahteva za varstvo zakonitosti - odstavitev stečajnega upravitelja - odstavitveni razlogi - sklep o zavrnitvi predloga za odstavitev - pritožba
Okoliščina, da je stečajni upravitelj neutemeljeno priznal terjatev upniku, pri katerem je zaposlen, lahko vzbuja pri upniku, ki je predlagal njegovo odstavitev, dvom v pristranost stečajnega upravitelja. Dejstvo, da niti upnik sam ni prerekal te terjatve, za odločitev o odstavitvi stečajnega upravitelja ni pomembno.
Pravno sredstvo proti sklepu o zavrnitvi predloga za odstavitev stečajnega upravitelja je pritožba, o kateri odloča višje sodišče, ne pa ugovor, o katerem odloča stečajni senat.
ZOR člen 445, 989. ZPPSL člen 125, 129, 129/4, 131, 143, 143/4.
stečajni postopek - izločitvena pravica - ločitvena pravica - globalna cesija - odstop bodočih terjatev v zavarovanje
Pogodba o odstopu (cesiji) bodočih terjatev v zavarovanje po 445. členu ZOR je dopusten (zavezovalni) posel. S kasnejšim dejanskim odstopom terjatve (kot razpolagalnim poslom) preide terjatev v premoženje cesionarja. V stečajnem postopku lahko zato cesionar uveljavlja izločitveno pravico na terjatvah, ne pa ločitvene pravice do stečajne mase.
Dolžnik in upniki lahko vključijo v prisilno poravnavo dogovor, da bo dolžnik svoje obveznosti iz prisilne poravnave poravnal valorizirane na dan plačila, z uporabo valutne klavzule.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS40412
ZPP (1977) člen 354, 354/2-13. ZPPSL člen 120.ZOR člen 154, 154/1, 210, 210/4.
nasprotje v razlogih sodbe - pravne posledice začetka stečajnega postopka - absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - obojestransko odplačne pogodbe, sklenjene pred začetkom stečajnega postopka - uporaba materialnega prava
Nasprotje v razlogih sodbe, ki se nanaša na uporabo materialnopravnih predpisov, ni bistvena kršitev določb postopka iz člena 354/1-13. Takšno sodba je z vidika pravilne uporabe materialnega prava vedno možno preiskusiti.
Zaradi začetka stečajnega postopka pogodba o skupnem vlaganju ne preneha. Zato je stečajni dolžnik tudi po začetku stečajnega postopka glede predmeta pogodbe o skupnem vlaganju še vedno vezan samo na svojega sopogodbenika, čeprav je lastnik predmeta pogodbe tega uspel izločiti iz stečajne mase na podlagi lastninske pravice.
ZPPSL člen 10, 10/3, 120, 143.ZOR člen 126, 126/2, 126/3, 131.
stečaj - prodaja nepremičnine - lastninska pravica na nepremičnini - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - razdrtje pogodbe - neizpolnitev neznatnega dela obveznosti - izločitev iz stečajne mase
Pogodbe ni mogoče razdreti, če dolžnik le neznatnega dela obveznosti ni izpolnil. Če dolžnik na upnikovo obvestilo, da razdira pogodbo ne odgovori, mu to v primeru spora, ali je pogodba razdrta, ne škoduje.
Samo zaradi tega, ker je v zemljiški knjigi vpisana kot lastnik, tožeča stranka ne more izločevati iz stečajne mase nepremičnine, ki jo je stečajnemu dolžniku že izročila na podlagi veljavne prodajne pogodbe.
stečajni postopek - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika
Izpodbijajo se lahko samo pravna dejanja stečajnega dolžnika zaradi katerih je prišlo do priviligiranja njegovih upnikov, ali do njihovega oškodovanja. Dejanj stečajnega dolžnika, zaradi katerih ni prišlo do omenjenih posledic, zato ni mogoče izpodbiti, obratno pa ni mogoče po drugem odstavku 130. člena ZPPSL naložiti (bivšemu) upniku stečajnega dolžnika, da vrne v stečajno maso nekaj, kar je dobil na podlagi pravnega dejanja stečajnega dolžnika, za katerega ni bilo po določbah ZPPSL o izpodbijanju pravnih dejanj ugotovljeno, da je brez pravnega učinka proti stečajni masi.
Upniku, kateremu je stečajni dolžnik poplačal svoje obveznosti s cesijo svojih terjatev, ni mogoče naložiti plačila v stečajno maso tistih zneskov, ki jih iz cediranih terjatev ni mogel izterjati. Če pa je cedirane terjatve prodal za zneske nižje od terjatev, mora plačati v stečajno maso celoten znesek terjatve.