V ospredju materialnopravne presoje v sporih zaradi zvišanja oziroma znižanja preživnine je ocena, ali konkretne okoliščine primera ustrezajo pravnemu standardu spremenjenih razmer. Spremembe na strani strani preživninskih zavezancev ali upravičencev morajo biti posebej kvalificirane, torej takšne, da vplivajo na pridobitne sposobnosti in premoženjsko stanje zavezancev, ali pa so povezane s spremenjenimi potrebami na strani upravičencev.
SPZ člen 33. ZPP člen 184, 185, 185/1, 350, 350/3, 351, 357, 358. ZZasV člen 43.
motenje posesti na podlagi pogodbe o zasebnem varovanju – sprememba tožbe – sprememba istovetnosti zahtevka
V sami naravi dejavnosti, s katero se prva toženka profesionalno ukvarja, so (pogosto) zajeti primeri, ko bo z izvrševanjem zakonskih pooblastil, posest tretjih oseb motena. Zato bi v motenjskih sporih dopuščanje pasivne legitimacije družbam, ki se poklicno ukvarjajo z zasebnim varovanjem, onemogočilo nemoteno opravljanje njihove osnovne dejavnosti, saj bi bile nenehno izpostavljene možnosti, da bo zoper njih vložena tožba zaradi motenja posesti.
ZZZDR člen 51, 58, 59. ZPP člen 3, 3/3, 286a, 328, 339, 339/2, 339/2-14.
zunajzakonska skupnost – skupno premoženje – zakonska domneva o enakih deležih – določitev drugačnega razmerja – obrazložitev – popravni sklep
Zakonska domneva o enakih deležih zunajzakonskih partnerjev na skupnem premoženju je resda izpodbojna, vendar pa mora določitev drugačnega razmerja temeljiti na dejanskih ugotovitvah o prispevkih obeh partnerjev ter biti v tem smislu tudi čim bolj izčrpno obrazložena, še zlasti, če razmerje med deleži močno odstopa od zakonske domneve. Pri tem je sicer treba opozoriti, da pri določanju deležev ne gre za čisto računsko operacijo, saj se ne upoštevajo zgolj prihodki in odhodki obeh partnerjev, temveč tudi drugi nematerialni prispevki (pomoč, vzgoja otrok ipd.), vendar pa je zato potrebna natančnejša obrazložitev vseh navedenih okoliščin, ki vplivajo na končno odločitev sodišča.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0075901
ZUreP-1 člen 105, 105/3.
odškodnina – razlastitev – odškodnina za razlaščeno nepremičnino – kmetijsko zemljišče – stavbno zemljišče – prostorski akt – gradnja javne infrastrukture – nadomestitev vrednosti zemljišča – sprememba prostorskega plana
Odškodnina mora razlastitvenemu upravičencu zajamčiti ekvivalent za izgubljeno. Zato imata za odmero odškodnine velik pomen dve časovni točki: točka, po kateri se ugotavlja stanje, in točka, po kateri se določa cena nepremičnine. V obravnavanem primeru je bil namen razlastitve graditev javne infrastrukture. Za izravnavo izgube zato velja nadomestitev vrednosti zemljišča pred spremembo prostorskega plana, s katero je bila predvidena gradnja infrastrukturnega objekta (bencinskega servisa). Če je bilo zemljišče, na katerem se bo gradil infrastrukturni objekt, prej (pred sprejetjem navedenih prostorskih aktov) kmetijsko zemljišče, je treba razlaščencu zagotoviti odškodnino za kmetijsko zemljišče in ne za stavbno zemljišče, namenjeno graditvi infrastrukturnega objekta.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlogi na strani delodajalca – odpravnina – odškodnina za čas odpovednega roka
Tožnik je zakonito izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi, zato je upravičen do odpravnine in odškodnine za čas odpovednega roka, skladno z drugim odstavkom 112. člena ZDR.
posojilna pogodba – dodatek k posojilni pogodbi – zavarovanje terjatve – pripoznava dolga – zastavna pravica – pretrganje zastaranja
Toženec kot posojilojemalec je dal zemljiškoknjižno dovoljenje, da se pri njegovi nepremičnini, parc. št. 491/4 k.o. X, vpiše zastavna pravica za sposojeni znesek skupaj z obrestmi v korist posojilodajalke – tožnice. Dano zavarovanje pa pomeni pripoznavo dolga. Pripoznava dolga pretrga zastaranje, zastaralni rok pa prične znova teči.
Tožena stranka je izkazala, da ji pri poslovanju nastajajo stroški ter da bi bila s takojšnjim plačilom sodne takse takoj v celotnem znesku, ogroženo nadaljnje opravljanje njene dejavnosti, ne glede na dejstvo, da ta za gospodarsko družbo, ki še posluje, v konkretnem primeru ni visok.
Z odstranitvijo dela kovinske ograje je brez dvoma nastala povečana nevarnost za poškodbo uporabnikov terase, kar bi lahko imelo za posledico objektivno odgovornost tretjega toženca. Ne glede na to pa ob normalni uporabi terase, kljub manjkajočemu delu ograje, do obravnavanega škodnega dogodka ne bi moglo priti. Nobenega dvoma ni, da je k tožničinemu padcu odločilno prispevala njena alkoholiziranost, ki je bila po mnenju izvedenke alkoholimetrične stroke tolikšna, da tožnica ni bila sposobna obvladovati svojega telesa, niti ni bila sposobna zaznati preteče nevarnosti. Tožnica je zato v pretežni meri sama odgovorna za nastalo škodo.
oprostitev plačila sodnih taks – predlog za oprostitev plačila sodnih taks – pisna izjava o premoženjskem stanju – dopolnitev predloga – nepopolna vloga
Tožnica svojemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, ki ga je podala skupaj s tožbo, ni priložila pisne izjave o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov na obrazcu, ki ga predpisuje Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju, zato je sodišče prve stopnje z njenim predlogom pravilno ravnalo kot z nepopolno vlogo in tožnico s sklepom pozvalo k dopolnitvi predloga.
Tudi če se sodišče prve stopnje ne bi opredelilo do izpovedb določene priče, pa to samo po sebi še ne pomeni bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Za slednjo gre namreč le, kadar sodba ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi popolnoma nejasni ali v precejšnji meri s seboj v nasprotju. Odločilna dejstva ali pravno relevantna dejstva pa so le tista dejstva, ki se nanašajo na predmet obtožbe oziroma tista, na katerih neposredno temelji uporaba zakona.
pozneje najdeno premoženje – dodatni sklep o dedovanju – zapuščinska obravnava – odpoved dedovanju – nerealizirana darilna pogodba
Zapustnica je s spornim premoženjem razpolagala že z darilno pogodbo v letu 1971. Vendar darilna pogodba ni bila nikoli realizirana v zemljiški knjigi, niti po sedaj veljavnih predpisih ni sposobna za vpis v zemljiško knjigo. Zapustnica je tako v zemljiški knjigi še vedno vpisana kot lastnica 1/5 spornih nepremičnin, za katere sodišče ob izdaji sklepa o dedovanju ni vedlo. Dodatni sklep o dedovanju je bil zato utemeljeno izdan.
Pritožnica se dedovanju pozneje najdenega premoženja ne more odpovedati, dedič lahko dediščino sprejme samo v celoti ali pa se ji v celoti odpove.
Sodišče ni vezano na bodoči izzid nezaključenega denacionalizacijskega postopka in zanj le ta oziroma bodoča odločitev denacionalizacijskega organa ne predstavlja predhodnega vprašanja.
Dolžnost vrnitve iz prvega odstavka 88. člena ZDen terja zakonsko razlago in ne odločitve o predhodnem vprašanju. Zato za izdajo izpodbijanega sklepa o prekinitvi postopka ni pravne podlage, saj mora pravdno sodišče samo ugotoviti okoliščine za presojo dopustnosti razpolaganja s spornimi nepremičninami.
udeležba prokurista v postopku – dispozitivnost obligacijskih razmerji - pogodba o poslovnem sodelovanju - dela v okviru pogodbe – dokazna ocena
Ne gre za to, da bi se tožeča stranka odpovedala plačilu za svoje delo, temveč je šlo za vložek v skupno sodelovanje, ki bi nato prineslo dobiček obema pravdnima strankama, s čimer bi bilo poplačano vloženo delo ob zagonu skupnih aktivnosti. Nobenega smisla sicer ne bi imelo pogodbeno določilo, da bo tožena stranka tožeči stranki izplačala dobiček, ki ga bo imela v nadaljevanju teh poslov. Noben razumen gospodarski subjekt se namreč ne bi zavezal, da bo plačal delež dobička, če bi že tako ali tako moral plačati vse, kar bi tožeča stranka naredila.
postopek osebnega stečaja – predračun stroškov stečajnega postopka – stroški cenitve – nagrada upravitelja – nadomestila – stroški cenitev – stroški računovodenja
Stečajni upravitelj, ki je prepričan, da stečajno maso sestavljajo tudi sporne nepremičnine, mora strošek cenitve predvideti v predračunu stroškov. V kolikor se bo izkazalo, da bo upnik uspel z izločitveno pravico, ta strošek niti ne bo nastal, tako da bo takrat potrebna sprememba predračuna stroškov stečajnega postopka. Vsekakor pa bo dejansko potrebnost in upravičenost stroškov cenitve nepremičnin po nastanku tega stroška in pred izplačilom tako ali tako moralo sodišče prve stopnje še presoditi, saj je za take vrste stroškov kljub temu, da so vključeni v predračun stroškov, pred izplačilom potreben še sklep sodišča o soglasju k plačilu stroškov.
Ker torej pri postopku osebnega stečaja nad potrošnikom računovodski stroški, ki ne bi bili že vključeni v nadomestila upravitelja, sploh ne morejo nastati, je ta del predloga predračuna stroškov stečajnega postopka brez pravne podlage.
listine, ki so podlaga za vpis - načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka - identifikacijski znak nepremičnine - identiteta nepremičnine - odločanje o predlogu za vpis po stanju na dan vložitve predloga
V zemljiškoknjižnem pravu velja načelo formalnosti, ki pomeni, da je sodišče vezano na predložene listine in se izven zahtev 40. in 142. člena ZZK-1 v presojo veljavnosti pravnih poslov, ki so predmet listin, ne sme spuščati.
odvetniški stroški – separatni stroški – preložitev naroka za glavno obravnavo – krivdno ravnanje pooblaščenca
Za presojo pravilnosti prvostopenjske odločitve je bistvenega pomena namen, ki ga je zakonodajalec zasledoval ob sprejetju ZOdvT in ta je bil v tem, da se določi takšen sistem nagrajevanja odvetniških storitev, ki bo odvetnike in stranki spodbujal k čim hitrejši rešitvi zadeve. Takšna krivdna dejanja strank, ki povzročijo preložitev naroka in s tem podaljšanje teka sodnega postopka, vsekakor predstavljajo dejansko podlago za uporabo 156. člena ZPP, hkrati pa so v nasprotju z namenom zakonodajalca ob sprejetju ZOdvT, ki je sicer za narok določil enotno nagrado, ne glede na število izvedenih narokov, vendar pa je ta ista nagrada tista, ki bo v bodoče s svojo kaznovalno funkcijo pri uporabi v zvezi s 156. členom ZPP vodila pooblaščence pravdnih strank k bolj vestnemu in skrbnemu ravnanju pri zastopanju pravdnih strank in jih spodbujala k čim hitrejši rešitvi zadeve brez vsakršnega neutemeljenega in nepotrebnega odlašanja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – organizacijski razlog
Sprememba organizacije dela, izvedena tako, da se dve delovni mesti združita v eno samo, je organizacijski razlog, zaradi katerega preneha potreba po opravljanju dela pod pogoji iz obeh pogodb o zaposlitvi, sklenjenih za ukinjeni delovni mesti.
družbena lastnina - pravica uporabe - odvzem nepremičnine iz posesti - umik zahteve za denacionalizacijo - lastninjenje po ZLNDL - denarno nadomestilo za odtujeno nepremičnino
Odločba Občinskega ljudskega odbora z dne 3.4.1962 ne predstavlja podlage za prenos pravice uporabe na toženo stranko, oziroma na njenega pravnega prednika. Z omenjeno odločbo je prenehala lastninska pravica, nadomestila jo je družbena lastnina. Po samem zakonu je prejšnjemu lastniku ostala pravica uporabe vse do odvzema iz posesti, za katerega se je prav tako zahtevala odločba. Vse do leta 1997 taka odločba ni bila izdana, prav tako pritožba ne oporeka zaključku sodišča prve stopnje, da nacionalizirana nepremičnina niti pravnemu predniku tožnikov niti vsaj enemu od tožnikov do uveljavitve ZLNDL nikoli ni bila dejansko odvzeta iz posesti. To pomeni, da so imeli pravico uporabe v času uveljavitve ZLNDL dediči A.A., kar pomeni, da so na podlagi zakona postali lastniki parc. št. 704 k.o. O. oni in ne tožena stranka.
poslovanje s plačilno kartico – dolžnostno ravnanje preverjanja indentitete - odgovornost delavca v prodajalni – profesionalna skrbnost – odgovornost za drugega
Plačilno kreditna kartica ima legitimacijsko in prezentacijsko funkcijo, v trostranskem razmerju banka – imetnik – prodajno mesto pa veljajo določena pravila v zvezi s poslovanjem s kartico, v katerih se odraža njena že navedena funkcija. Gre za imenski izkazni papir, kar pomeni, da je vezan na osebo imetnika ter kartice in ne kateregakoli prenosnika. Zato je tudi v navedenem tričlenskem razmerju izražena obveza imetnika, da s kartico ravna skrbno in pod nadzorom in da je treba izhajati iz principa neprenosljivosti te kartice. Temu tudi služi v bistvu zanesljivo ugotovljena obveznost prodajalcev na prodajnih mestih, da preverijo identiteto prinosnika kartice, s primerjavo istovetnosti podpisov na kartici in potrdilu o nakupu. Ker gre za površinsko primerjavo, ni nujno, da je vedno zanesljiva, posebno v kolikor se prinosnik trudi svoj podpis prilagoditi podpisu imetniku kartice na sami kartici.
Pravila poslovanja s karticami nalagajo delavcem na prodajnih mestih, da primerjajo podpis prinosnika s podpisom imetnika kartice na tej in na takšen način preverjajo istovetnost obeh, pomeni pa ta obveznost gotovo lahko le-to, da bi morali v primeru uspešne ugotovitve neistovetnosti obeh, nakup odkloniti. V primerih, ko prodajalci na prodajnih mestih sami vedo, da te istovetnosti ni, pa iz kakršnega koli vzroka to prezrejo in nakup izvedejo ob uporabi tuje kartice, pomeni to izrazito odstopanje od profesionalne skrbnosti v tej smeri, s tem pa je podana podlaga za odgovornost.
IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0078201
ZIZ člen 15, 167. SPZ člen 105, 105/4.
ustavitev izvršbe – izvršba na nepremičnine – izvršba na atrij kot posebni skupni del – neločljiva povezanost posameznega dela in posebnih skupnih delov – akcesornost solastninske pravice na skupnih delih
»Glavna« pravica je lastnina posameznega dela (stanovanja), njej akcesorna pa je solastninska pravica na (posebnih) skupnih delih (atriju). Dolžnik je na atriju pridobil lastninsko pravico (upniki pa hipoteke) „zaradi“ lastninske pravice (oziroma hipoteke) na stanovanju.
Upnik je predlagal izvršbo le na nepremičnino s parcelno št. 4952/8 k.o. X. kot posebni skupni del, tega pa ni mogoče samostojno obremeniti.