zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – dokazna ocena
Okoliščina, da obdolženca ni bilo v vozilu v trenutku, ko je prišlo do premika vozila in je le-ta zgrmel v grapo, sama zase ni odločilna za izključitev odgovornosti obdolženca.
zavrženje tožbe – procesne predpostavke – socialni spor
Ker je tožnik pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo toženca vložil prepozno, niso izpolnjene procesne predpostavke za sodno varstvo, saj socialni spor ni dopusten.
Ker pri tožniku ni zdravstvenih sprememb, ki bi zmanjševale njegovo zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta, na katero je bil razporejen, to je komercialist, pri njem invalidnost ni podana, zato je tožbeni zahtevek na priznanje sorazmernega dela invalidske pokojnine neutemeljen.
ZPIZ-1 člen 110, 392, 421, 427, 427/4. ZPIZ člen 72, 72/1, 71/1-2, 72/1-3.
vdovska pokojnina
Tožnici, ki ni dopolnila 45 let starosti do 31. 12. 1999 (v času veljavnosti ZPIZ), pravice do družinske pokojnine po 4. odstavku 427. člena ZPIZ-1 pri dopolnitvi 50 let starosti ni mogoče priznati.
Določbe ZPP o vročanju prevladajo nad kakršnimkoli dogovorom. Ker je bila vročitev tožbe tožencu s pozivom na odgovor opravljena pravilno (ne v poštni predal), je po izteku zakonsko določenega roka nastopila fikcija vročitve.
izplačilo razlike v plačah – nadomestilo plače - nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev na drugem ustreznem delovnem mestu – invalid - uživanje pravic iz invalidskega zavarovanja, pridobljenih po prejšnjih predpisih - nadomestilo za invalidnost – nadomestilo za čas čakanja – pravice po ZPIZ-1
Tožnica je pridobila pravico do nadomestila za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev na drugem ustreznem delovnem mestu po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zato ni upravičena do nadomestila po ZDR.
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločalo le o dajatvenem delu sklepa o izvršbi, tako da predstavlja zapis v izreku sodbe, po katerem ostane sklep o izvršbi „v celoti v veljavi“, le nenatančno povzemanje, ne predstavlja pa procesne kršitve, za katero se zavzema pritožnica.
Glede na tožbene trditve je temelj zahtevka tožeče stranke 468. čl. Obligacijskega zakonika (OZ), kateri določa pravice kupca, ki je o stvarni napaki pravočasno in pravilno obvestil prodajalca, med drugim lahko takšen kupec odstopi od pogodbe in zahteva povrnitev škode.
Tožnik, ki ni zmožen za delo, na katerega je razporejen (monter na adjustaži), je pa zmožen za drugo delo z omejitvami v skrajšanem 6-urnem delovniku, se razvrsti v III. kategorijo invalidnosti in se mu priznata pravica do dela s skrajšanim delovnim časom 6 ur dnevno z omejitvami ter pravica do delne invalidske pokojnine.
ZZSV člen 2. ZPIZ-1 člen 254, 254/1, 254/2, 254/4, 255, 255/1, 255/2, 255/3. ZUP člen 223, 223/1, 229, 229/1, 235, 235/1, 238, 283/1, 238/2, 239, 289/1, 256, 256/1. ZDSS-1 člen 63, 63/1, 72, 72/2.
revizija – učinek revizije – dodatek k pokojnini
Ker je tožnica zoper pozitivno prvostopenjsko odločbo vložila pritožbo, je moral toženec opraviti tudi revizijo prvostopenjske odločbe in o pritožbi in reviziji odločiti z isto odločbo. Ali je bila sprememba odločbe v reviziji, ki je znižala znesek dodatka k invalidski pokojnini, do katerega je upravičena tožnica kot slovenska državljanka, ki prejema pokojnino iz Srbije, utemeljena, je ostalo neugotovljeno, ker je sodišče zmotno štelo, da tožnica zoper odločbo prve stopnje ni vložila pritožbe, temveč predlog za popravo pomote, zaradi česar po preteku treh mesecih od dokončnosti odločbe ni več mogoče odločati o reviziji.
Pri izpodbijanih verižnih kompenzacijah je šlo za vnaprej dogovorjen način plačila, ki je bil sklenjen precej pred nastopom izpodbojnega obdobja, zato o neobičajnosti načina izpolnitve obveznosti ni mogoče govoriti.
Občasna blokada transakcijskih računov ni tisto konkretno dejansko stanje, ki ga je mogoče subsumirati pod pojem insolventnosti.
zahteva za varstvo zakonitosti – izvršitev odločbe
Zmotno je stališče pritožnika, da bi moralo sodišče prve stopnje zaradi vložene pobude za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti počakati z izvršitvijo sodnih odločb, dokler ne bo odločeno o njegovi pobudi ter s tem v zvezi izdati sklep. V skladu z določbo 171. člena ZP-1 se glede postopka za varstvo zakonitosti smiselno uporabljajo določbe Zakona o kazenskem postopku (ZKP) o zahtevi za varstvo zakonitosti. Ta v tretjem odstavku 422. člena določa, da sodišče prve stopnje sme glede na vsebino zahteve za varstvo zakonitosti odrediti, da se izvršitev pravnomočne sodne odločbe odloži ali prekine. Ta določba torej ne nalaga sodišču prve stopnje obvezne odložitve izvršitve pravnomočne sodne odločbe, niti se mu ni treba o tem izrekati, saj bo o eventualni pobudi za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti najprej odločal vrhovni državni tožilec o tem ali bo pobudo sploh sprejel, če jo bo, in bo zahtevo za varstvo zakonitosti tudi vložil, pa bo o njej odločalo Vrhovno sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – TRANSPORTNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0076415
ZPP člen 226, 226/2, 339, 339/1.
spor majhne vrednosti – dopustni pritožbeni razlogi – relativna bistvena kršitev postopka – listine v tujem jeziku – CMR tovorni listi – splošni pogoji zavarovalnice – škoda
Odločitev temelji na listinah v tujem jeziku. Vendar gre za relativno bistveno kršitev določb postopka, ki v sporu majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog.
Prevoznik bi sicer moral označiti nastalo škodo, to še ne pomeni, da škoda ni nastala. Takšna določila splošnih pogojev so namreč določena v korist zavarovalnice (tožeče stranke) z namenom, da ji olajšajo postopek ugotavljanja obsega nastale škode in posledično odločitev o izplačilu zavarovalnine.
poprava napake na zapisniku o preizkusu alkoholiziranosti
Glede na obdolžilnemu predlogu priložene listine je razvidno, da je že prekrškovni organ sam ugotovil, da je prišlo do napake v zapisu datuma na zapisniku o preizkusu alkoholiziranosti. Očitno je, da je bil zapisnik (na nepravilen način) popravljen, vendar glede okoliščine, ki takrat sploh ni bila pomembna, niti ni pomembna sedaj, saj je bil obdolženi obravnavan samo enkrat.
registracija motornega vozila, ki predstavlja tehnično kulturo (starodobno vozilo)
V skladu z določbami 194. člena ZVCP-1 se registrira tudi motorno vozilo, ki predstavlja del tehnične kulture (starodobno vozilo), torej mehanično gnano vozilo, izdelano pred več kot 25 leti. Stališče pritožnika glede dovoljenosti vožnje motornega vozila v cestnem prometu, ne da bi bilo le-to registrirano in ne da bi bilo za to potrebno vozniško dovoljenje, je zato zmotno.
odgovornost lastnika vozila – uporaba milejšega predpisa – sprememba sodbe le v korist obdolženca
Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi pretehtalo razbremenilne dokaze, ki jih je obdolženka predložila in v povezavi z drugimi dokazi utemeljeno zaključilo, da z njimi ni izkazan razumen dvom glede domnevanega dejstva, da je prav obdolženka odgovorna za očitani prekršek.
uporaba milejšega predpisa – neprilagojena hitrost
Dejstvo, da obdolženka ni mogla zvoziti ostrega desnega ovinka, zadostuje zakonskemu znaku prekrška neprilagojene hitrosti. Okoliščine, ki utemeljujejo očitek, da je obdolženka vozila z neprilagojeno hitrostjo je namreč sodišče prve stopnje v izreku sodbe konkretiziralo (obdolženki se očita, da hitrosti ni prilagodila svojim sposobnostim, lastnostim in stanju ceste, ki poteka po klancu navzdol v oster pregledni ovinek desno).
Odločitev sodišča prve stopnje, ko je obdolženki izreklo sankcije, je bila v času odločanja o prekršku pravilna, napačno pa je uporabilo zakon, ko je v uvodu izreka navedlo, da je obdolžena odgovorna za prekršek po določbah ZVCP-1. Po ugotovitvi kateri zakon je za storilko milejši, bi moralo sodišče v celoti uporabiti ta zakon.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – aktivni družbenik – prenehanje položaja družbenika pred izbrisom pravne osebe
Glede na časovne okvire je bil v času izstopa prvega dolžnika iz družbe oziroma v času njenega izbrisa iz sodnega registra, že v veljavi 6. odstavek 42. člena ZFPPIPP (novela A, od 12.6.2009) v besedilu, po katerem odgovarja aktivni družbenik, ki mu je prenehal položaj družbenika pred prenehanjem pravne osebe, za tiste njene neplačane obveznosti, ki so nastale do takrat, ko mu je prenehal položaj družbenika.
odškodninska odgovornost delodajalca - delo na višini – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost - soprispevek
Od tožnika ni bilo mogoče pričakovati, da bo preizkušal trdnost podesta, na katerem je že stal sodelavec. Utemeljeno je pričakoval, da bo postavljena deska zdržala težo dveh delavcev ter da je oder postavljen pravilno. Tožniku ni mogoče očitati kakršnekoli lahkomiselnosti in pomanjkanja skrbnosti, zato tožnik za nezgodo ni soodgovoren.