prekoračitev dovoljene hitrosti - tehnična brezhibnost vozila
Voznik je tisti, ki je dolžan skrbeti, da v cestnem prometu upravlja vozilo, ki je tehnično brezhibno, kar med drugim pomeni tudi, da mora imeti v vozilu vgrajene naprave, ki hitrost vozila pravilno prikažejo.
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – SODNI REGISTER
VSL0069040
ZFPPIPP člen 424, 424/1, 442. ZGD-1 člen 3, 3/6, 74, 75. ZSReg člen 3. ZPRS-1 člen 2, 2/1, 2/1-5.
samostojni podjetnik podjetnik – fizična oseba – izbris podjetnika iz poslovnega registra – nadaljevanje izvršbe – pravno nasledstvo – družbenik izbrisane družbe
Podjetnik ni pravna oseba in ni subjekt vpisa v sodni register, zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za ustavitev postopka in zavrženje predloga za nadaljevanje postopka zaradi zamude enoletnega roka za uveljavljanje upnikovega zahtevka zoper aktivne družbenike kot pravne naslednike izbrisane družbe. V razmerju med podjetnikom in nosilcem podjema namreč že pojmovno ni mogoče govoriti o pravnem nasledstvu, saj gre za isto fizično osebo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSM0022322
EKČP člen 6, 6/1. URS člen 22, 23, 29. KZ člen 98, 261, 261/3, 261/4. ZKP člen 15, 17, 17/2, 39, 39/1, 39/1-6, 95, 95/1, 95/2, 105, 105/1, 299, 299/2, 329, 329/2, 371, 371/2, 383, 383/1. ZPPSL člen 79, 79/2, 80, 105, 105/1, 133, 134, 135, 160.
kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - stečajni upravitelj - pravica do poštenega sojenja - pravica do sodnega varstva - prenos krajevne pristojnosti - zadeva „de cubber“ - izločitev sodnika - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - odvzem pridobljene premoženjske koristi - premoženjskopravni zahtevek - gospodarski spor - načelo iskanja materialne resnice - ugotavljanje pravno pomembnih dejstev - sojenje v razumnem roku - vštetje časa pridržanja v izrečeno zaporno kazen
V zvezi sklicevanja zagovornika obdolženca na odločbo Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi „De Cubber“ pa je pojasniti, da je v navedeni odločbi govora o izločitvi sodnika, v obravnavanem primeru pa je obdolženec predlagal prenos krajevne pristojnosti. Trditev pritožnika, da je prvostopno sodišče zagrešilo relativno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP v zvezi s 6. točko prvega odstavka 39. člena ZKP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sodne odločbe, je torej povsem brez podlage. Ob takih ugotovitvah se pritožbene navedbe, da v obravnavanem postopku obdolženec ni bil deležen nepristranskega sojenja, s čimer je bila kršena njegova ustavna pravica v smislu določbe člena 23 Ustave Republike Slovenije, kakor tudi pravica do poštenega sojenja v smislu 6. člena EKČP, pokažejo kot povsem neutemeljene.
Tožena stranka je dokazala, da je sodno takso za pritožbo plačala v celoti, pravilno in pravočasno. Sodišče prve stopnje zato ne bi smelo šteti, da je tožena stranka predmetno pritožbo umaknila.
odškodninska odgovornost delodajalca - delo na višini – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost - soprispevek
Od tožnika ni bilo mogoče pričakovati, da bo preizkušal trdnost podesta, na katerem je že stal sodelavec. Utemeljeno je pričakoval, da bo postavljena deska zdržala težo dveh delavcev ter da je oder postavljen pravilno. Tožniku ni mogoče očitati kakršnekoli lahkomiselnosti in pomanjkanja skrbnosti, zato tožnik za nezgodo ni soodgovoren.
Ker pri tožniku ni zdravstvenih sprememb, ki bi zmanjševale njegovo zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta, na katero je bil razporejen, to je komercialist, pri njem invalidnost ni podana, zato je tožbeni zahtevek na priznanje sorazmernega dela invalidske pokojnine neutemeljen.
zavrženje tožbe – procesne predpostavke – socialni spor
Ker je tožnik pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo toženca vložil prepozno, niso izpolnjene procesne predpostavke za sodno varstvo, saj socialni spor ni dopusten.
Glede na ugotovitev, da je Služba za loterijske vsebine stroškovno mesto in da delo, ki ga opravlja tožnica, nima značilnosti oziroma narave dela delovnega mesta „urednik uredništva“ je treba tožničin zahtevek za ugotovitev, da dela na delovnem mestu „urednik uredništva“ z dodatnimi nalogami „vodja službe II“ zavrniti.
Tožnica je z zahtevo, ki jo je predhodno naslovila na svojega delodajalca, uveljavljala le izročitev v podpis pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto „urednik uredništva“ z dodatnimi nalogami delovnega mesta „vodja službe II“, ni pa zahtevala izročitev pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto „vodja“ oziroma „vodja službe II“ z dodatnimi deli delovnega mesta „urednik uredništva“. To pa pomeni, da za sodno varstvo v zvezi s tem delom tožničinega tožbenega zahtevka ni bila izpolnjena procesna predpostavka iz člena 204/1 ZDR.
Tožena stranka za prevedbo plač javnih uslužbencev ni bila dolžna sprejeti posebnega akta o prevedbi, ampak je prevedbo lahko opravila na podlagi prevedbe novinarskih delovnih mest, ki je vsebovana v Aneksu h Kolektivni pogodbi za poklicne novinarje. Prevedbo plače tožnice je pravilno opravila in tožnico uvrstila v ustrezni plačni razred skladno z določili ZSPJS. Zato tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti aneksa k pogodbi o zaposlitvi in za ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi ni utemeljen.
Člen 3.a ZSPJS ne posega v vprašanja dospelosti oziroma zapadlosti posameznih zneskov (prenizke) plače. Zakon določa le postopek v primeru ugotovljene nezakonitosti, brez posebnih prekluzivnih rokov za vložitev zahteve (z vsemi posledicami takšnih rokov). Zakon tudi ne določa, da bi bil delodajalec dolžan delavcu izplačati nastalo razliko šele od vložitve pisne zahteve. Javni uslužbenec je zato do dodatka za dvojezičnost upravičen za ves čas veljavnosti ZSPJS, ne glede na to, kdaj je podal zahtevo za odpravo nezakonitosti pri obračunu in izplačilu plače.
Dodatek za dvojezičnost je del plače v smislu določbe 3. člena ZSPJS. V 2. členu ZSPJS, ki določa pomen izrazov, je izrecno določeno, da so dodatki del plače javnega uslužbenca in funkcionarja za posebne pogoje, nevarnost in obremenitve, ki niso upoštevane pri vrednotenju zahtevnosti delovnega mesta in naziva ali funkcije. Že iz take definicije je povsem jasno, da so tudi dodatki del plače. Podobno izhaja tudi iz določbe 1. odstavka 5. člena ZSPJS o tem, da je plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov.
Določba 4. odstavka 3.a člena ZSPJS (v času do uveljavitve novele ZSPJS-N) sicer res omogoča, da javni uslužbenec zahteva ugotovitev nezakonitosti določitve in izplačila plače ter zahteva tudi izplačilo razlike med izplačano in zakonito plačo, ne glede na morebitno pravnomočnost odločb, s katerimi je bila ta plača določena. Vendar pa navedeno ne pomeni, da tožnica glede izpodbijanja sklepov tožene stranke o določitvi višine dodatka za dvojezičnost ni bila dolžna upoštevati v 2. odstavku 204. člena ZDR določenega roka za vložitev zahteve za sodno varstvo.
Presoja običajnosti načina izpolnitve predstavlja pravni standard in kot tak ne more biti predmet dogovora med strankama.
Do zakonskih zamudnih obresti je tožeča stranka tako upravičena le od poteka 15 dnevnega paricijskega roka dalje do plačila, saj bo šele tedaj prišla v zamudo.
vročitev vabila na zaslišanje – subsidiarna uporaba ZUP in ZKP – čas za pripravo obrambe
Po določbi prvega odstavka 67. člena ZP-1 se glede zaslišanja obdolženca v rednem postopku smiselno uporabljajo določbe Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Tako iz določbe tretjega odstavka 439. člena ZKP izhaja, da se vabilo vroči obdolžencu tako, da mu ostane med vročitvijo vabila in glavno obravnavo dovolj časa za pripravo obrambe, najmanj pa trije dnevi. Z obdolženčevo privolitvijo se sme ta rok skrajšati. V obravnavani zadevi se tako izkaže, da tudi če bi šteli, da je bila vročitev pravilno opravljena z iztekom petnajstdnevnega roka od dneva puščenega obvestila o vabljenju na zaslišanje, med dnem opravljene vročitve in dnem zaslišanja niso pretekli trije dnevi. Napačen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da se obdolženi neopravičeno ni odzval na zaslišanje in tako tudi ni bil izpolnjen pogoj za sklepanje o umiku zahteve za sodno varstvo.
Tožnik, ki ni zmožen za delo, na katerega je razporejen (monter na adjustaži), je pa zmožen za drugo delo z omejitvami v skrajšanem 6-urnem delovniku, se razvrsti v III. kategorijo invalidnosti in se mu priznata pravica do dela s skrajšanim delovnim časom 6 ur dnevno z omejitvami ter pravica do delne invalidske pokojnine.
ZZSV člen 2. ZPIZ-1 člen 254, 254/1, 254/2, 254/4, 255, 255/1, 255/2, 255/3. ZUP člen 223, 223/1, 229, 229/1, 235, 235/1, 238, 283/1, 238/2, 239, 289/1, 256, 256/1. ZDSS-1 člen 63, 63/1, 72, 72/2.
revizija – učinek revizije – dodatek k pokojnini
Ker je tožnica zoper pozitivno prvostopenjsko odločbo vložila pritožbo, je moral toženec opraviti tudi revizijo prvostopenjske odločbe in o pritožbi in reviziji odločiti z isto odločbo. Ali je bila sprememba odločbe v reviziji, ki je znižala znesek dodatka k invalidski pokojnini, do katerega je upravičena tožnica kot slovenska državljanka, ki prejema pokojnino iz Srbije, utemeljena, je ostalo neugotovljeno, ker je sodišče zmotno štelo, da tožnica zoper odločbo prve stopnje ni vložila pritožbe, temveč predlog za popravo pomote, zaradi česar po preteku treh mesecih od dokončnosti odločbe ni več mogoče odločati o reviziji.
Ker toženec ni odgovoril na tožbo, je sodišče ob pogojih iz 318. člena ZPP utemeljeno izdalo zamudno sodbo, da je toženec dolžan na podlagi sklenjene poravnave tožniku vrniti dolg iz naslova štipendij, ki jih je toženec, ker ni dokončal šolanja, prejel neupravičeno.
stvarna pristojnost – gospodarski spor – pristojnost okrožnega sodišča
Tožeča stranka je fizična oseba, od tožene stranke pa vtožuje vračilo avansa za nakup gradbenega kontejnerja v znesku 1.000,00 EUR. Ne gre torej za spor, za katerega bi veljala pravila o postopku v gospodarskih sporih. Prav tako ne gre za spor, za sojenje v katerem bi bilo pristojno okrožno sodišče.
poprava napake na zapisniku o preizkusu alkoholiziranosti
Glede na obdolžilnemu predlogu priložene listine je razvidno, da je že prekrškovni organ sam ugotovil, da je prišlo do napake v zapisu datuma na zapisniku o preizkusu alkoholiziranosti. Očitno je, da je bil zapisnik (na nepravilen način) popravljen, vendar glede okoliščine, ki takrat sploh ni bila pomembna, niti ni pomembna sedaj, saj je bil obdolženi obravnavan samo enkrat.
Člen 3.a ZSPJS ne posega v vprašanja dospelosti oziroma zapadlosti posameznih zneskov (prenizke) plače. Zakon določa le postopek v primeru ugotovljene nezakonitosti, brez posebnih prekluzivnih rokov za vložitev zahteve (z vsemi posledicami takšnih rokov). Zakon tudi ne določa, da bi bil delodajalec dolžan delavcu izplačati nastalo razliko šele od vložitve pisne zahteve. Javni uslužbenec je zato do dodatka za dvojezičnost upravičen za ves čas veljavnosti ZSPJS, ne glede na to, kdaj je podal zahtevo za odpravo nezakonitosti pri obračunu in izplačilu plače.
Dodatek za dvojezičnost je del plače v smislu določbe 3. člena ZSPJS. V 2. členu ZSPJS, ki določa pomen izrazov, je izrecno določeno, da so dodatki del plače javnega uslužbenca in funkcionarja za posebne pogoje, nevarnost in obremenitve, ki niso upoštevane pri vrednotenju zahtevnosti delovnega mesta in naziva ali funkcije. Že iz take definicije je povsem jasno, da so tudi dodatki del plače. Podobno izhaja tudi iz določbe 1. odstavka 5. člena ZSPJS o tem, da je plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov.
Določba 4. odstavka 3.a člena ZSPJS (v času do uveljavitve novele ZSPJS-N) sicer res omogoča, da javni uslužbenec zahteva ugotovitev nezakonitosti določitve in izplačila plače ter zahteva tudi izplačilo razlike med izplačano in zakonito plačo, ne glede na morebitno pravnomočnost odločb, s katerimi je bila ta plača določena. Vendar pa navedeno ne pomeni, da tožnica glede izpodbijanja sklepov tožene stranke o določitvi višine dodatka za dvojezičnost ni bila dolžna upoštevati v 2. odstavku 204. člena ZDR določenega roka za vložitev zahteve za sodno varstvo.