zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – dokazna ocena
Okoliščina, da obdolženca ni bilo v vozilu v trenutku, ko je prišlo do premika vozila in je le-ta zgrmel v grapo, sama zase ni odločilna za izključitev odgovornosti obdolženca.
zavrženje tožbe – procesne predpostavke – socialni spor
Ker je tožnik pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo toženca vložil prepozno, niso izpolnjene procesne predpostavke za sodno varstvo, saj socialni spor ni dopusten.
izplačilo razlike v plačah – nadomestilo plače - nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev na drugem ustreznem delovnem mestu – invalid - uživanje pravic iz invalidskega zavarovanja, pridobljenih po prejšnjih predpisih - nadomestilo za invalidnost – nadomestilo za čas čakanja – pravice po ZPIZ-1
Tožnica je pridobila pravico do nadomestila za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev na drugem ustreznem delovnem mestu po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zato ni upravičena do nadomestila po ZDR.
ZPIZ-1 člen 115, 116, 116/5, 115, 164. Sklep o pogojih, kdaj se šteje, da je zavarovanec ali upokojenec do svoje smrti preživljal družinske člane točka 1.
družinska pokojnina – pogoj preživljanja – nezmožnost za delo
Ker je pri tožnici prišlo do popolne izgube delazmožnosti do očetove smrti, ima ob tem, da je imela z očetom skupno prebivališče, da ni bila obvezno zavarovana, in ni imela svojih dohodkov, pravico do družinske pokojnine po pokojnem očetu.
Tako obdolženi kot zagovornik sta bila vabljena na zaslišanje določeno za dne 29.2.2012, nanj pa se obdolženi ni odzval, z navedbo, da ne želi podati zagovora brez odvetnika, odvetnik pa ga je obvestil, da je na bolniškem staležu zaradi gripe. Takšnega opravičila ni moč šteti kot upravičen izostanek z zaslišanja.
Glede svobodne izbire odvetnika, ima odvetnik prav, ko navaja, da ima stranka po Ustavi Republike Slovenije pravico do svobodne izbire odvetnika, vendar se mora na poziv sodišča tudi odzvati. Bodisi sam ali da za procesno opravilo pooblastiti substituta. Očitek, da je bila obdolžencu kršena pravica do kontradiktornosti in do svobodne izbire odvetnika, je zato neutemeljen.
Presoja običajnosti načina izpolnitve predstavlja pravni standard in kot tak ne more biti predmet dogovora med strankama.
Do zakonskih zamudnih obresti je tožeča stranka tako upravičena le od poteka 15 dnevnega paricijskega roka dalje do plačila, saj bo šele tedaj prišla v zamudo.
Dejstva, da je dolžnica v izvršilnem postopku vložila ugovor, v katerem je zanikala obstoj obligacijskega razmerja z upnikom, v ugovoru in tudi v pritožbi ne prereka, prav tako v ugovoru ni prerekala ugotovitve sodišča prve stopnje iz sklepa o predhodni odredbi, da iz predlogu za zavarovanje priloženih listin s strani upnika, izhaja verjetnost obstoja obligacijskega razmerja med strankama.
agrarna skupnost – članstvo v agrarni skupnosti – sodno varstvo – nezakonitost odločitve agrarne skupnosti – ničnost sklepa agrarne skupnosti – izpodbojnost sklepa agrarne skupnosti – ugotovitvena tožba – pravni interes
Razmerje med člani agrarne skupnosti in skupnostjo je civilnopravne narave. Sodno varstvo v takih sporih je (v odsotnosti posebne ureditve) zagotovljeno v pravdnem postopku. Njegov obseg in vsebino določajo pravila o vrstah tožb in njihovih predpostavkah.
Ker želi tožnica jasnost glede (ne)obstoja razmerja med novim članom in agrarno skupnostjo ter vplivom tega razmerja na spremembo njenega lastninskega položaja v skupnosti, je podan pravni interes za odločitev o zahtevku za ugotovitev nezakonitosti sklepa agrarne skupnosti in za ugotovitev, da novo sprejeti član ni član agrarne skupnosti.
Odločitev o sprejemu v članstvo kljub neizpolnjevanju vnaprej dogovorjenih pogojev, določenih v pravilih agrarne skupnosti, sama po sebi še ne pomeni njene nezakonitosti, sploh pa ne take, ki bi utemeljevala njeno ničnost.
ZZZDR člen 13, 65. ZMZPP člen 37, 37/1, 37/2, 37/3.
razveza zakonske zveze – nevzdržnost zakonske zveze – uporaba prava – razmerje z mednarodnim elementom – predlog za združitev pravd
Če bi se izkazalo, da se po pravu toženke zakonska zveza ne more razvezati, bi to pomenilo, da je treba v konkretnem primeru, ko sta imela zakonca ob vložitvi tožbe stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, uporabiti pravo Republike Slovenije,
ZIZ člen 62, 62/2, 257, 257/1, 258, 258/1, 258/1-1, 258/1-1(2).
zavarovanje terjatve s predhodno odredbo - menica brez protesta - odločba domačega sodišča, ki se glasi na denarno terjatev - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - razveljavitev sklepa o izvršbi - domneva nevarnosti
Dejstvo, da je bil sklep o izvršbi razveljavljen, ne pomeni, da je odpadel eden od naslovov za domnevo nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog – dokazno breme
Delodajalec mora za zakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga na podlagi drugega odstavka 88. člena ZDR v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZDR dokazati, da je zatrjevani razlog utemeljen, to je, da je zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na njegovi strani prenehala potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, kot to določa prva alinea prvega odstavka 88. člena ZDR. Sodišče ni pristojno presojati in ocenjevati poslovnih in organizacijskih odločitev delodajalca. Z vidika obstoja utemeljenega poslovnega razloga lahko presoja le, ali gre zgolj za navidezni razlog in ali gre za rešitve na strani delodajalca, ki pomenijo kršitev prepovedi diskriminacije, kot to sicer določa 6. člen ZDR.
Zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, se stranke smejo pritožiti v 15 dneh od vročitve prepisa sodbe, prepozna pritožba pa se zavrže.
V zvezi s tožnikovo pritožbo zoper izpodbijani sklep o zavrženju pritožbe ni možno presojati vsebinske pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje v sodbi.
dedna izjava – izjava o odstopu dednega deleža – zmota – razveljavitev dedne izjave – navajanje novih dejstev in dokazov
Pred ponovno odločitvijo bo moralo zapuščinsko sodišče presoditi, ali je bila pritožnikova izjava o odstopu dednega deleža v korist zapustničine matere res dana v zmoti. Če o tem ne bo spora, jo bo lahko razveljavilo samo, pritožniku pa bo moralo dati možnost za novo dedno izjavo. V nasprotnem primeru bo moralo zapuščinski postopek prekiniti in stranko napotiti na pravdo.
Kadar delodajalec od delavca zahteva povrnitev škode, ki mu jo je ta povzročil z delom ali v zvezi z delom in delavec uveljavlja soodgovornost oškodovanca, se mora sodišče do takšnih navedb toženca opredeliti. Opustitev opredelitve do ugovora soodgovornosti pomeni kršitev pravice stranke do izjavljanja.
vznemirjanje lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – prestavitev ceste
Tožnica tožbenega zahtevka ni utemeljevala z morebitnimi dodatnimi deli na cesti, ampak je zatrjevala, da neupravičen poseg v njeno lastninsko pravico predstavlja prestavitev trase ceste, in sicer tako, da cesta sedaj teče po njenem zemljišču. Za odločitev, ali je zahtevek utemeljen ali ne, je zato pomembno le, ali je dejansko šlo za (samovoljno) prestavitev ceste.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2. Kolektivna pogodba med delavci in družbami drobnega gospodarstva člen 46.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za izbiro presežnih delavcev – individualni odpust – kolektivna pogodba – primerljivi delavci
V primeru, ko postane nepotrebno delo le nekaterih delavcev (zmanjšanje števila delavcev na določenih delovnih mestih), pride tudi v primeru individualnih odpustov v poštev uporaba kriterijev, določenih v kolektivnih pogodbah in splošnih aktih delodajalca, vendar le v primeru, da so taki kriteriji določeni oziroma zavezujejo delodajalca in če obstoji primerljiva kategorija delavcev, med katerimi je možna izbira presežnih delavcev. V skupino primerljivih delavcev (izmed kateremu bo enemu pogodba o zaposlitvi odpovedana) je potrebno uvrstiti delavce, ki opravljajo tisto delo, glede katerega je prenehala potreba po opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
Na podlagi 68. člena ZPol tožena stranka o odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku zaradi pravnomočne sodbe v kazenskem postopku ni odločala, saj pogodba o zaposlitvi oziroma delovno razmerje delavcu v takšnem primeru preneha neposredno na podlagi zakona. Delavcu Policije preneha delovno razmerje z dnem, ko Generalna policijska uprava na podlagi pravnomočne sodbe izda ugotovitveni sklep o prenehanju delovnega razmerja (drugi odstavek 68. člena ZPol). Navedena določba ZPol je v razmerju do določb ZDR o prenehanju delovnega razmerja oziroma odpovedi pogodbe o zaposlitvi specialna in se zaradi tega uporablja prednostno.
Izrek izpodbijane sodbe je neizvršljiv. Iz izreka, da je tožena stranka dolžna tožnici za vtoževano obdobje izplačati razliko med pripadajočimi in izplačanimi plačami, namreč ni jasno, kaj je tožena stranka tožnici dolžna plačati. Vsaka od obeh strank si drugače razlaga pojem pripadajočih plač. Izvršljiv je samo izrek, zato ne zadošča, da je sodišče v obrazložitvi pojasnilo, kaj šteje za pripadajočo plačo. Zaradi navedene pomanjkljivosti je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
začasna odredba – regulacijska začasna odredba – nastanek težko nadomestljive škode – prepoved bodočih motilnih dejanj
Pred meritorno odločitvijo o zahtevku je tožnikovo varstvo z regulacijsko začasno odredbo dopustno le izjemoma – v primeru grozeče težko nadomestljive škode ali grozečega nasilja – saj morajo za poseg v dolžnikov pravni položaj pred izvedbo kontradiktornega postopka obstajati resni razlogi.