Glede na tožbene trditve je temelj zahtevka tožeče stranke 468. čl. Obligacijskega zakonika (OZ), kateri določa pravice kupca, ki je o stvarni napaki pravočasno in pravilno obvestil prodajalca, med drugim lahko takšen kupec odstopi od pogodbe in zahteva povrnitev škode.
zahteva za varstvo zakonitosti – izvršitev odločbe
Zmotno je stališče pritožnika, da bi moralo sodišče prve stopnje zaradi vložene pobude za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti počakati z izvršitvijo sodnih odločb, dokler ne bo odločeno o njegovi pobudi ter s tem v zvezi izdati sklep. V skladu z določbo 171. člena ZP-1 se glede postopka za varstvo zakonitosti smiselno uporabljajo določbe Zakona o kazenskem postopku (ZKP) o zahtevi za varstvo zakonitosti. Ta v tretjem odstavku 422. člena določa, da sodišče prve stopnje sme glede na vsebino zahteve za varstvo zakonitosti odrediti, da se izvršitev pravnomočne sodne odločbe odloži ali prekine. Ta določba torej ne nalaga sodišču prve stopnje obvezne odložitve izvršitve pravnomočne sodne odločbe, niti se mu ni treba o tem izrekati, saj bo o eventualni pobudi za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti najprej odločal vrhovni državni tožilec o tem ali bo pobudo sploh sprejel, če jo bo, in bo zahtevo za varstvo zakonitosti tudi vložil, pa bo o njej odločalo Vrhovno sodišče.
Člen 3.a ZSPJS ne posega v vprašanja dospelosti oziroma zapadlosti posameznih zneskov (prenizke) plače. Zakon določa le postopek v primeru ugotovljene nezakonitosti, brez posebnih prekluzivnih rokov za vložitev zahteve (z vsemi posledicami takšnih rokov). Zakon tudi ne določa, da bi bil delodajalec dolžan delavcu izplačati nastalo razliko šele od vložitve pisne zahteve. Javni uslužbenec je zato do dodatka za dvojezičnost upravičen za ves čas veljavnosti ZSPJS, ne glede na to, kdaj je podal zahtevo za odpravo nezakonitosti pri obračunu in izplačilu plače.
Dodatek za dvojezičnost je del plače v smislu določbe 3. člena ZSPJS. V 2. členu ZSPJS, ki določa pomen izrazov, je izrecno določeno, da so dodatki del plače javnega uslužbenca in funkcionarja za posebne pogoje, nevarnost in obremenitve, ki niso upoštevane pri vrednotenju zahtevnosti delovnega mesta in naziva ali funkcije. Že iz take definicije je povsem jasno, da so tudi dodatki del plače. Podobno izhaja tudi iz določbe 1. odstavka 5. člena ZSPJS o tem, da je plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov.
Določba 4. odstavka 3.a člena ZSPJS (v času do uveljavitve novele ZSPJS-N) sicer res omogoča, da javni uslužbenec zahteva ugotovitev nezakonitosti določitve in izplačila plače ter zahteva tudi izplačilo razlike med izplačano in zakonito plačo, ne glede na morebitno pravnomočnost odločb, s katerimi je bila ta plača določena. Vendar pa navedeno ne pomeni, da tožnica glede izpodbijanja sklepov tožene stranke o določitvi višine dodatka za dvojezičnost ni bila dolžna upoštevati v 2. odstavku 204. člena ZDR določenega roka za vložitev zahteve za sodno varstvo.
vrnitev v prejšnje stanje – selitev – nezakrivljena zamuda – malomarno ravnanje
Če je v obravnavanem primeru zamudo roka pri plačilu sodne takse za pritožbo pri tožeči stranki povzročila založitev naloga za plačilo sodne takse, do katere je prišlo zaradi selitve tožeče stranke na drug poslovni naslov, ne gre za nezakrivljeno zamudo.
prekoračitev dovoljene hitrosti - tehnična brezhibnost vozila
Voznik je tisti, ki je dolžan skrbeti, da v cestnem prometu upravlja vozilo, ki je tehnično brezhibno, kar med drugim pomeni tudi, da mora imeti v vozilu vgrajene naprave, ki hitrost vozila pravilno prikažejo.
stvarna pristojnost – gospodarski spor – pristojnost okrožnega sodišča
Tožeča stranka je fizična oseba, od tožene stranke pa vtožuje vračilo avansa za nakup gradbenega kontejnerja v znesku 1.000,00 EUR. Ne gre torej za spor, za katerega bi veljala pravila o postopku v gospodarskih sporih. Prav tako ne gre za spor, za sojenje v katerem bi bilo pristojno okrožno sodišče.
bančna garancija na prvi poziv - unovčenje bančne garancije – ugovori naročitelja - skrite napake – potrebni stroški
Skladno s tretjim odstavkom 1087. člena ZOR je treba upoštevati tudi ugovore naročitelja, da za sanacijo skritih napak niso bili potrebni stroški v takšni višini, kot je upravičenec unovčil bančno garancijo.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2, 111/1-8. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233, 233/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlogi na strani delavca
Dejstvo, da se je tožnik kot izvršni direktor tožene stranke brez njenega soglasja oziroma vednosti udeležil sestanka, na katerem je prišlo do dogovora o prenosu zastopstva za proizvode na konkurenčno podjetje, lahko predstavlja hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, ki opravičuje izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 111. členu ZDR.
škoda zaradi izgube zaslužka – premoženjska škoda – poklicni fotograf – renta
Tožnik zahtevek za povrnitev premoženjske škode uveljavlja zaradi nezmožnosti opravljanja svojega poklica v obsegu, ki ga je tožnik pred nesrečo opravljal kot poklicni fotograf. Zahtevek tožeče stranke za povrnitev premoženjske škode in določitev rente je po svoji vsebini drugačen kot v primeru opravljanja poklica v okviru delovnega razmerja (na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi). Ker je tožnik svoje storitve samostojno ponujal na trgu, je za določitev bodočih zaslužkov potrebno upoštevati tudi specifiko in tveganja, ki so prisotna pri samostojnem opravljanju podjema. V tej zvezi so ključni trije sklopi dejanskih okoliščin in sicer preteklo poslovanje subjekta, utemeljenost pričakovanega bodočega poslovanja, učinek posledic škodnega dogodka.
sodna taksa – ugovor zoper plačilni nalog – pomota v plačilnem nalogu – vrednost spornega predmeta – nedenarni zahtevek – navedba napačne vrednosti spornega predmeta
Tožeča stranka je v tožbi sama navedla vrednost spornega predmeta 6.405.549,64 EUR, zato je prvostopenjsko sodišče postopalo pravilno, ko je takso odmerilo na ta znesek. Pri tem je v plačilnem nalogu pomotoma navedlo kot vrednost spornega predmeta znesek 5.320.672,00 EUR.
postopek določitve meje – javno dobro – meja z javnim dobrim – stanje katastra – odločitev o skupnih stroških
V sodni praksi se je izoblikovalo enotno stališče, da je mogoče mejo med javnim dobrim in zemljiščem, ki to ni, urediti le po stanju, kot ga izkazuje kataster. Izjeme od tega pravila so mogoče le v primeru napake ali pomanjkljivosti v katastru, kar pa je treba posebej ugotoviti.
pravdni stroški – pripoznava tožbenega zahtevka - povod za tožbo
Tožnika sta v pravdi uspela, zato jima mora toženec povrniti njune pravdne stroške. Ker je toženec s svojim ravnanjem, ko je odklonil oziroma pogojeval podpis posadne listine, dal povod za tožbo, uporaba 157. člena ZPP ne pride v poštev.
Sodišče prve stopnje je ob ugotovitvi, da je bil toženec ob izbrisu družbe edini družbenik in njen direktor, zavzelo pravilno stališče, da je imel toženec položaj aktivnega družbenika. Ocenilo je, da toženčevi zdravstveni razlogi (bolezen in občasna hospitalizacija), zaradi katerih ni sprejemal odločitev, ki bi jih kot direktor edini družbenik moral, niso razlogi, zaradi katerih bi imel v izbrisani družbi vlogo pasivnega družbenika.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074450
OZ člen 39, 70, 341, 364, 364/2. ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – pripoznava dolga – akcesornost – pooblastilo – zastopanje – aktivna legitimacija – causa
Pripoznava dolga je akcesorne narave. Veljavna je pod pogojem, da je veljavna obveznost sama. Celo v primeru, da bi toženkino dejanje pomenilo pripoznavo dolga, to ne bi ustvarilo samostojnega pravnega naslova iztoževanemu plačilu (pravni naslov je toženkina pogodbena obveznost do izvajalke). Institut pripoznave dolga ima namreč le omejen doseg, ki je zlasti povezan z zastaranjem. Pripoznava se tam nanaša na nek določen dolg. Zato, da bi pripoznava dolga štela kot samostojna pogodba, neodvisna od dotedanjega obstoja pripoznanega dolga, ni videti nobenega posebnega razloga; pogodbene obveznosti, ki nimajo razloga, pa naše pravo odklanja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - sodna razveza - odškodnina
Kadar sodišče na podlagi drugega odstavka 118. člena ZDR samo razveže pogodbo o zaposlitvi, čeprav delavec ni podal takšnega predloga, mora odločiti tudi o odškodnini, ne glede na to, da delavec ni postavil takšnega zahtevka. V primeru sodne razveze pogodbe o zaposlitvi na podlagi drugega odstavka 118. člena ZDR delavec namreč še naprej vztraja pri reintegracijskem zahtevku, sodišče pa dosodi manj, to je le priznanje delovnega razmerja najdlje do dneva odločitve sodišča prve stopnje in odškodnino v višini največ 18 mesečnih plač delavca, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
V postopku prisilne poravnave štejejo za prednostne terjatve neizplačane odpravnine za prenehanje delovnega razmerja, ki so nastale pred začetkom postopka prisilne poravnave, in ki zaposlenim pripadajo po zakonu, ki ureja delovna razmerja, vendar največ v višini odpravnine, določene za delavca, ki mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov (3. točka prvega odstavka 21. člena ZFPPIPP).
prepovedna tožba – vznemirjanje lastninske pravice – protipravno vznemirjanje – materialnopravna ocena – upravičenje do nakupa funkcionalnega zemljišča
Upravičenje toženke do nakupa funkcionalnega zemljišča, na katerega naj bi v spornem delu segal nadstrešek, in zaveza tožnice, da bo to zemljišče toženi stranki prodala, za zdaj še ni spremenilo lastninskopravnega statusa nepremičnine niti ni na tej podlagi toženka pridobila kakšne stvarne ali druge pravice, ki bi ji dopuščala poseganje v lastnino tožeče stranke. Gre zgolj za pravni posel, s katerim sta se stranki zavezali, da bosta kasneje odmerili funkcionalno zemljišče in glede tega sklenili prodajno pogodbo. Četudi del, na katerega sega nadstrešek, ustreza pojmu funkcionalnega zemljišča, še ne daje toženki pravice posegati na ta del nepremičnine.
Bistvo pravne naloge sodišča pri določanju preživnine je, da sodišče najde ustrezno ravnanje med nujnostjo posameznih otrokovih potreb na eni strani ter preživninsko obremenitvijo staršev na drugi strani.
Na podlagi 68. člena ZPol tožena stranka o odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku zaradi pravnomočne sodbe v kazenskem postopku ni odločala, saj pogodba o zaposlitvi oziroma delovno razmerje delavcu v takšnem primeru preneha neposredno na podlagi zakona. Delavcu Policije preneha delovno razmerje z dnem, ko Generalna policijska uprava na podlagi pravnomočne sodbe izda ugotovitveni sklep o prenehanju delovnega razmerja (drugi odstavek 68. člena ZPol). Navedena določba ZPol je v razmerju do določb ZDR o prenehanju delovnega razmerja oziroma odpovedi pogodbe o zaposlitvi specialna in se zaradi tega uporablja prednostno.
Izrek izpodbijane sodbe je neizvršljiv. Iz izreka, da je tožena stranka dolžna tožnici za vtoževano obdobje izplačati razliko med pripadajočimi in izplačanimi plačami, namreč ni jasno, kaj je tožena stranka tožnici dolžna plačati. Vsaka od obeh strank si drugače razlaga pojem pripadajočih plač. Izvršljiv je samo izrek, zato ne zadošča, da je sodišče v obrazložitvi pojasnilo, kaj šteje za pripadajočo plačo. Zaradi navedene pomanjkljivosti je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.